Čeprav ob hitrem tempu življenja marsikomu čez teden ne uspe skuhati svežega obroka, to stori vsaj ob koncu tedna. Takrat si lahko določene jedi in živila skuhamo na zalogo, da si med tednom bistveno skrajšamo čas, ki bi ga drugače potrebovali za pripravo kosila ali večerje. Lahko pa nam ob koncu tedna tudi ostanejo kakšni ostanki, ki jih potem med tednom smotrno porabimo in s tem tudi bistveno zmanjšamo količino zavržene hrane. Če malce dopolnimo večerjo prejšnjega dneva, imamo lahko naslednji dan v službi odlično malico. Pomembno je le, da ostanke hrane pravilno shranimo in da jih ne hranimo na kuhinjskem pultu.

Če želimo, da bo pogrevanje varno in bo hrana tudi ohranila optimalen okus, moramo biti pozorni na celotno časovno os: od prvega kuhanja in ohlajanja do kasnejšega shranjevanja in končnega pogrevanja. Na Inštitutu za nutricionistiko so pripravili nekaj bistvenih nasvetov in priporočil, ki se jih moramo držati tako pri samem ohlajanju in shranjevanju kot tudi pri pogrevanju.

Jed naj se ne ohlaja dlje kot dve uri

Morda še nikoli niste pomislili, a na kvaliteto in tudi okus obroka lahko bistveno vpliva način ohlajanja. Kot so zapisali na portalu Prehrana.si, ki ga ureja Inštitut za nutricionistiko, lahko med ohlajanjem toplotno obdelanega živila pride do razmnoževanja mikroorganizmov in tvorbe njihovih toksinov, zato je pomembno, da pripravljeno jed kar se da hitro ohladimo. Pri tem se držimo pravila, da jed na pultu ne počiva več kot 2 uri. To ne pomeni, da lahko vročo jed takoj postavimo v hladilnik, saj bo to zvišalo temperaturo hladilnika ter povzročilo nastanek kondenza, kar tudi ustvarja ugodno okolje za rast mikroorganizmov. Toplotno obdelano jed zato ohladimo na sobno temperaturo in jo šele nato shranimo v hladilniku. Da se bo jed hitreje ohladila, jo lahko porazdelimo v manjše posode.

Ostanke hranimo v hladilniku ali zamrzovalniku
 

Posodo, v kateri shranjujemo ostanke, nepredušno zapremo in shranimo v hladilnik. S tem preprečimo, da bi bila hrana izpostavljena onesnaženju in izsušitvi. Pri tem vzdržujemo povprečno temperaturo hladilnika, ki naj bo največ 5 stopinj Celzija.

V hladilniku shranjene ostanke pripravljenih obrokov porabimo v roku dveh do treh dni. Kadar bi jed želeli hraniti dlje časa, jo zamrznemo. V zamrzovalniku lahko ostanke shranjujemo 2 do 3 mesece, pri temperaturi –18 stopinj Celzija. Ostanke hrane v zamrzovalniku je smiselno označiti z dnem zamrzovanja, da bomo vedeli, kako dolgo so tam.

Ponovno segrevanje

Ko hrano pogrevamo, lahko uporabimo različne načine, bodisi pogrevanje v mikrovalovni pečici, pečici ali na kuhalni plošči. Pomembno je, da jed hitro pogrejemo na dovolj visoko temperaturo, saj lahko sicer dodatno prispevamo k razmnoževanju škodljivih mikroorganizmov. 

Pomembno je tudi, da hrano med segrevanjem mešamo, saj tako zagotovimo ustrezno temperaturo v celotni jedi. To je še zlasti pomembno, ko hrano segrevamo v mikrovalovni pečici, saj te ne grejejo vedno enakomerno. V mikrovalovnih pečicah se v živilih ustvarjajo vroče točke in nevarne hladne točke, kjer lahko bakterije uspevajo. Zato pri pogrevanju hrane ne pozabimo segrevati in mešati ter ponovno segrevati in mešati, dokler ni vse skupaj res vroče. Pri tem upoštevamo tudi navodila proizvajalca mikrovalovne pečice, kjer so podani potrebni časi segrevanja. 

Kako pa je s pogrevanjem živil, kot sta riž in špinača?


Kot svetujejo na Inštitutu za nutricionistiko, lahko sicer pogrevamo vsa živila, vendar pa so nekatera za pogrevanje bolj občutljiva ali pa so po segrevanju slabše senzorike. 

Piščanec je bogat vir beljakovin, vendar ponovno segrevanje povzroči spremembo sestave beljakovin, kar lahko zaznamo na kakovosti (okus je slabši). Hrana, bogata z beljakovinami, lahko pri ponovnem pogrevanju povzroči prebavne težave, ker beljakovine ob kuhanju denaturirajo.

Kot so nas učile že naše mame in babice, za pogrevanje tudi ni primerna špinača, ki vsebuje veliko dušičnih snovi in je močno izpostavljena oksidaciji, kjer se med drugim tudi nitriti pretvarjajo v zdravju škodljive nitrate.

Pesa je tudi bogata z nitrati in je tako kot špinače ne smemo pogrevati. Bolje je, da jo jemo hladno.

Jajca – treba se je izogibati ponovnemu segrevanju kuhanih ali umešanih jajc. Beljakovine v jajcih se namreč uničijo, ko so ponovno izpostavljene vročini.

Edino živilo, ki ga na Inštititu za nutricionistiko priporočajo porabiti v enem dnevu, je riž. Kot smo že pisali tudi na našem portalu, lahko riž vsebuje spore bakterije Bacilius cereus, ki proizvaja toplotnostabilen toksin, ki ga pogrevanje ne uniči. Takšni toksini, odporni na toploto, se v rižu tvorijo v primeru, ko se jed počasi ohlaja pri sobni temperaturi, zato moramo kuhan riž tudi čim hitreje ohladiti in shraniti v hladilniku. Dlje časa, kot hranimo kuhani riž, večja je verjetnost, da zaradi razvoja bakterij in njihovih toksinov uživanje ne bo več varno, zato riž kljub hranjenju v hladilniku porabimo v 24 urah. 

Na kaj moramo še paziti pri pogrevanju hrane?

- Hrano pogrevamo le enkrat, do temperature vsaj 74 stopinj Celzija, saj večkratno pogrevanje poveča tveganje za rast bakterij in potencialno okužbo ali zastrupitev.

- Ustrezno pogret obrok takoj postrežemo.

- Občutljive skupine (nosečnice, starejši in ljudje z oslabelim imunskim odzivom) morajo zaužiti ohlajene ostanke v 24 urah, da zmanjšajo tveganje za izpostavljenost listeriji, ki povzroča bolezen, ki se prenaša s hrano.

- Živila, ki je bilo odmrznjeno, ne zamrzujemo ponovno, lahko ga hranimo v hladilniku 2–3 dni.

 - Če hrano segrevamo v mikrovalovni pečici, velja tudi nekaj previdnosti, saj lahko določena živila v njej eksplodirajo. Mednje sodijo na primer trdo kuhana jajca. 

Viri: Prehrana.si; Nijz.si