V zadnjih nekaj letih se na televizijskih kanalih predvaja vse več kuharskih šovov, v katerih se v spretnostih vihtenja kuhalnic merijo ljubiteljski kuharji. Pri tem nas vedno znova osupne obilica znanja in poznavanja različnih tehnik kuhanja, o katerih se nam pred ekrani niti ne sanja. Ker pač govejo juho, pečenko in pražen krompir že znamo pripraviti, kakšne tehnike, ki nosijo ime po zapletenih francoskih frazah, pa so za nas skorajda znanstvena fantastika. A bolj kot število usvojenih tehnik so tako, kot marsikje drugje, tudi v kuhinji potrebne dobre osnove kuharskega znanja; če so temelji dobro postavljeni, je namreč vedno mogoče dograjevati in se izpopolnjevati. V takih primerih je meja samo nebo.
Preberite še: 10 neobičajnih kuharskih postopkov
Dejstvo je, da vsak, ki se loti branja recepta, ni enako dobro kuharsko podkovan in to bi morali pisci receptov še kako upoštevati. Minili so namreč dnevi, ko je bilo dovolj napisati »dodajte toliko moke, da se omaka zgosti«. Danes je potrebno natančno pojasniti, o kakšni količini govorimo, oziroma še bolje, ponuditi alternative, ki jih lahko uporabimo za zgoščevanje namesto navadnega škroba. Pri dajanju navodil je potrebno biti kar se da natančen, saj so se časi učenja kuhanja močno spremenili. Če so matere svoje otroke nekoč že v rani mladosti učile kuharskih spretnosti, danes marsikdo za kuhalnico prvič prime, ko pride v študentska leta ali gre živeti na svoje.
Vsakdo pač nima želje, da bi prosti čas preživljal med ponvami in lonci in to je potrebno vzeti v zakup. Glede na hiter tempo sodobnega življenja nas tako ali tako večina stremi k temu, da kar se da hitro pripravimo spodobne in okusne jedi, ki bodo v slast in zadovoljstvo tako nam, kot tudi družini in prijateljem, ko jih povabimo na kosilo ali večerjo. A tudi za to moramo poznati osnove: od tega, kako rezati čebulo in razkosati piščanca, do pravilnega kuhanja testenin in priprave izvrstnega testa za kruh ali pecivo. Poznavanje teh veščin nas bo namreč naredilo hitrejše, boljše in bolj samozavestne kuharice in kuharje.
Preberite še: Odlične ideje za hitro kosilo ali večerjo
Za vse kuharske začetnike in ljubiteljske kuharje in kuharice, ki bi radi s pomočjo nekaj preprostih trikov in nasvetov izboljšali osebne kulinarične spodobnosti, smo pripravili serijo nasvetov in skrivnosti velikih kuharskih mojstrov, za katere upamo, da bodo v pomoč in navdih pri pogumnih korakih v čudoviti svet kuharskega ustvarjanja in razumevanja receptov.
Vse se začne že pri pravilnem branju kuharskih receptov. Tako kot pri navodilih za sestavljanje pohištva lahko tudi pri ogledu kuharskih receptov ob pozornem branju prihranite čas in številne frustracije kuharskega postopka. Ko preberete recept, se prepričajte, da imate pri roki vse sestavine, ki jih potrebujete za pripravo želene jedi. Prav tako preverite, ali imate na voljo zadostne količine in ali so sestavine hranjene na primerni temperaturi. Seznanite se z vsemi podrobnostmi, pozorno preučite vse korake in si v glavi sproti sestavite načrt kuhanja, da boste vsaj približno znali predvideti, koliko časa vam bosta vzela sam postopek in priprava hrane. Če je v pripravi predviden korak ali tehnika kuhanja, s katero niste seznanjeni ali z njo niste ravno domači, je to vaša priložnost, da jo poiščete na svetovnem spletu, si ogledate nekaj video posnetkov in jo morda celo nekajkrat povadite, preden jo zares uporabite za pripravo jedi za družino ali prijatelje.
2 NASVET: Rezanje čebule
Čebulo v kuhinji praviloma uporabljamo na dnevni bazi, zato je še kako pomembno, da jo znamo pravilno narezati. Pri tem je po eni strani pomembno to, da jo uspemo narezati s čim manj solza. Po nasvetu kuharskega mojstra Gordona Ramsayja, bi morali pri čiščenju ohraniti spodnji koren, saj naj bi bil zaradi žveplovih spojin ta kriv za naše solze. Čebulo bi morali olupiti in jo prerezati na pol ter nato rezati proti korenu in okrog njega. Ta bo tudi poskrbel, da se bo čebula držala skupaj.
Čebulo lahko režemo na debele ali tanke rezine, kolobarje, kocke ali pa jo drobno sesekljamo. Pri rezanju na rezine ali kolobarje, večjih težav najbrž ne bo (pogoj je seveda dovolj oster nož!), na kockice pa čebulo najlažje narežemo tako, da jo prepolovimo in z odrezano ploskvijo položimo na delovno površino. Z ostrim nožem v čebulo najprej delamo podolžne in navpične zareze vse do korenine, ki pa je ne prerežemo. Nato z nožem večkrat vodoravno zarežemo v notranjost čebule do korenine (korenine ne prerežemo!). Na koncu čebulo navpično zrežemo na kockice.
Večina pekovskih izdelkov je pripravljenih s pomočjo kvasa, pecilnega praška ali sode bikarbone. Če vaš recept vključuje pripravo testa z dodatkom kvasa, je dobro poznati naslednje značilnosti:
♦ Kvasovke se v testu hranijo s sladkorjem in škrobom. Ko narašča, proizvaja ogljikov dioksid, zaradi česar se testo zaradi zračnih mehurčkov dvigne oziroma vzhaja.
♦ Preveč toplote, sladkorja ali soli lahko uniči kvasovke, zato je pomembno, da skrbno sledite navodilom glede doziranja v receptu.
♦ Da bo kvas lepo vzhajal, potrebuje toplo, a ne vroče, okolje. Zato recepti pogosto zahtevajo, da ga raztopite v mlačnem do toplem mleku ali vodi.
♦ Recepti za kvašeno testo običajno zahtevajo, da kvas raztopite v tekočini, ki ji dodate nekaj sladkorja, s katerim nahranite kvasovke, in soli, ki skrbi za okus in pomaga pri nadzorovanju vzhajanja.
♦ Pri uporabi stroja za umešanje testa, dodajajte sestavine po vrstnem redu tako, kot je zapisano v receptu.
PREBERITE ŠE: Tako bo testo za pico vedno uspelo
Gre za testo, iz katerega pripravljamo torte, kolače, mafine in drugo pecivo, ki ga je mogoče hitro pripraviti, saj ne vključuje gnetenja in ne potrebuje časa za vzhajanje. Dobro je vedeti, da je potrebno maslo in jajca iz hladilnika vzeti nekaj ur prej ter ju pustiti na sobni temperaturi. Pri biskvitnem testu za vzhajanje običajno uporabimo pecilni prašek ali sodo bikarbono, da v testu nastanejo mehučki in ga med peko dvignejo. Soda bikarbona je v testu ponavadi kombinirana s kislino, kot so jogurt, kis ali vinski kamen. Iz vsebovanega ogljikovega dioksida nastajajo mehurčki, ki omogočajo, da se testo med peko dvigne. Soda bikarbona reagira takoj, ko pride v stik z vlago, zato jo moramo v receptih običajno pomešati s suhimi sestavinami, preden jih dodamo tekočim. Pecilni prašek pa že sam po sebi vsebuje kislino (v obliki vinskega kamna) in pecilno sodo skupaj. Ko enkrat pride v stik z vlago, ti dve sestavini začneta ustvarjati plinaste mehurčke.
PREBERITE ŠE: 10 trikov za najboljše biskvitno testo
5 NASVET: Meso, ki te ljubim, meso
Ni malo takih, ki si brez konkretnega kosa mesa ne predstavljajo kosila ali večerje. Seveda je na voljo pestra paleta načinov priprave najrazličnejših vrst mesa in od okusa ter preferenc posameznika je odvisno, katerega bo izbral. Vsekakor si vsak želi, da bi njegovo meso tudi po termični obdelavi ostalo sočno in okusno. To lahko dosežemo tako, da ga pred pečenjem namočimo v marinado iz treh meric vode, četrtine merice soli in četrtine merice sladkorja. V omenjeni marinadi ga pustimo uro ali dve in ga nato pred peko osušimo, da bo med pečenjem dobilo hrustljavo skorjico.
PREBERITE ŠE: Kateri deli govedine so primerni za hitro pripravo?
6 NASVET: Kako pripraviti okusen steak?
Sočen, ravno prav pečen steak, z lepo rjavo skorjico je zagotovo želja marsikaterega ljubitelja mesa. Priprava se na prvi pogled zdi zelo preprosta, a ni čisto tako, saj se pogosto pripeti, da je meso suho, prepečeno ali trdo. Skrivnost dobrega, mehkega in sočnega zrezka se začne s pravilnim nakupom in predpripravo. Za okusen, sočen in mehek steak potrebujemo dober kos mesa, na primer rostbif, pljučno pečenko, hrbet s kostjo. Poleg tega mora biti izbrani kos mesa tudi dobro uležan. To pomeni, da ko v meso potisnemo prst, se mora nežno vdati in ohraniti viden odtis (jamico).
Nekaj idej za pripravo okusnega steaka:
► V pečici pečen ramstek
► Ramstek z masalino skorjico
► Porterhouse steak
►T-Bone steak
Pri začimbah za steak ni potrebno na veliko filozofirati, saj mora biti v ospredju pristen okus mesa. Dovolj bosta torej že sol in sveže mleti poper. In ker mesa ne moremo začiniti od znotraj, je pomembno, da ga dobro začinimo od zunaj. Če hočemo, da bo imel steak na površini lepo skorjico, v notranjosti pa bo sočen in rožnat, ga nikoli ne položimo na vročo ponev neposredno iz hladilnika. Ker mora biti meso ogreto na sobno temperaturo, je najbolje, da zrezek vsaj pol ure pred peko vzamemo iz hladilnika in pustimo stati na sobni temperaturi, saj se bo na tak način bolj enakomerno pekel in bo ohranil sočnost.
7 NASVET: Na kaj paziti pri pripravi piščanca?
Pri nakupu, shrambi in kuhanju piščančjega mesa je dobro upoštevati kopico praktičnih nasvetov. Ko kupujemo svežega piščanca v trgovini, je vedno potrebno preveriti datum zakola oziroma pakiranja – le tako bomo namreč imeli možnost kupiti svež izdelek. No, za popolno svežino se bo še bolje odpraviti do kakšnega kmeta, ki redi kokoši za zakol.
Pri pripravi piščančjega mesa je potrebno paziti še:
♦ Kuhanega piščanca nikoli ne puščamo na sobni temperaturi dlje kot dve uri. Prav tako ne puščamo surovega ali zamrznjenega piščanca na sobni temperaturi, če ni potrebno. Najbolje je uporabiti sveže, nezamrznjeno meso, ki ga po nakupu lahko shranimo v najbolj hladni del hladilnika in ga porabimo v dveh dneh od nakupa.
♦ Zamrznjenega piščanca odtalimo v hladnilniku ali, če se res mudi, uporabimo nastavitev za odmrzovanje v mikrovalovni pečici ter pozorno spremljamo taljenje.
♦ Pravilen razrez piščanca je nekaj, kar tudi mnogim izkušenim ljubiteljskim kuharjem še vedno povzroča težave. V spodnjem video posnetku, ki so ga objavili v spletni različici častnika The New York Times, si lahko ogledate, kako lahko hitro in enostavno razkosate perutninsko meso in tako za peko ali kuhanje uporabite samo določene dele, druge pa prihranite za drugič, medtem ko iz kosti pripravite sočno juho
♦ Narezane surove kose piščanca speremo pod hladno vodo in jih osušimo s papirnatimi brisačami, preden jih uporabimo v kuhi.
♦ Ali je piščančje meso prekuhano/preprečeno do sredine oziroma do kosti, lahko preverimo tako, da naredimo zarezo v najdebelejši kosa mesa. Če iz zareze tečejo prozorni sokovi, je piščanec dovolj kuhan, če rožnati, ga je potrebno še pustiti na ognju.
♦ Ko mariniramo piščanca, te marinade ne uporabljamo kot omake med kuhanjem ali polivko med peko.
8 NASVET: Hrustljava riba
Ljubitelji rib imate na izbiro številne načine in tehnike priprave ribjih jedi. Najbolj enostavni sta zagotovo riba z žara in riba pečena v pečici. Na žaru je najbolje peči kar celo ribo, ker je boljšega okusa kot fileji. Najprej jo je potrebno dobro očistiti, oprati in posušiti, na obeh straneh narediti nekaj prečnih rezov za vpijanje sokov in poznejše enakomerno pečenje, dobro naoljiti z olivnim oljem, na obeh straneh posoliti ter dodati še druge začimbe (limono, česen, peteršilj). Notranjost trebuha lahko napolnimo tudi z zelenjavo in s polovicami limone ali pomaranče. Ko ribo pečemo v ponvi ali na žaru, jo moramo pustiti dovolj časa, da se resnično speče, preden jo začnemo obračati. Meso se bo namreč samo odlepilo z rešetk ali ponve, ko bo pečeno.
Okusne ribje jedi, ki bodo očarale še tako zahtevne gurmane:
► Hrustljav file osliča
► Sardele v trtnih listih na žaru
► Marinirana postrv na žaru
► Zelenjavna nabodala z mečarico
► Tunin file na žaru
► Lososova nabodala z jogurtovo omako
► Mečarica na žaru na zelenjavni posteljici
PREBERITE ŠE: Kako prepoznamo svežo ribo?
9 NASVET: Osnove priprave testenin
Čeprav se kuhanje testenin zdi sila preprost način priprave hrane (navsezadnje so najbolj priljubljena hrana študentov), pa temu ni ravno tako. Pri pripravi bi namreč morali biti še posebej pozorni na naslednje stvari:
♦ Prepričati se moramo, da smo na štedilnik pristavili zadostno količino vode v dovolj velikem loncu glede na količino testenin, ki bi jih radi pripravili. Testenine namreč potrebujejo veliko prostora med kuho.
♦ Preden dodamo testenine, naj bo voda resnično vrela.
♦ Vodi lahko dodamo jedilno žlico olja, ki bo preprečilo, da bi se testenine zlepile med seboj, ni pa to nujni korak.
♦ V vrelo vodo vedno dodamo samo eno vrsto ali obliko testenin. Različne oblike so običajno različnih debelin in dolžin, zato bodo verjetno imele različne čase kuhanja.
♦ Testenine so pripravljene, ko so dovolj mehke, da lahko ugriznete vanje, a še vedno rahlo čvrste ob ugrizu. Z drugimi besedami – pripravljene morajo biti 'al dente'. Če jih boste prekuhali, jih lahko sicer še vedno jeste, a bodo mehkejše in verjetno tudi bolj sluzaste.
♦ Kuhane testenine odcedite v cedilo v umivalnik. Izperite le, če boste pripravljali hladno testeninsko solati. Škrob, ki prekriva zunanjo stran vaših testenin namreč lahko pomaga, da se jih omaka bolj oprime.
♦ Pripravite testeninski obrok tako, da uporabite omako in dodate zelenjavo in/ali sir. Prav tako lahko dodate tudi pečenega ali praženega piščanca ali meso. Poskusite lahko še s kuhanimi kozicami ali drugim morskim sadjem.
♦ Polnjene testenine, kot so ravioli in tortelini, so enostaven način, kako obogatiti vašo testeninsko jed v pravi obrok. Enostavno jih skuhate, prelijete z enostavno omako in kosilo je pripravljeno.
Pa še nekaj izvrstnih in hitrih testeninskih receptov:
► Špageti carbonara
► Testenine z brokolijevim pestom
► Rezanci z brokolijem
► Testenine z omako tapenade in papriko
► Rezanci s sardelami in češnjevimi paradižniki
► Špageti s tunino omako
► Rezanci z omako Alfredo
► Peresniki z gorgonzolo
► Makaroni s hrenovkami
► Špageti amatriciana
► Testenine s piščancem, špinačo in paradižniki
Kuhanje testenin je sicer še kar preprosto, težave se običajno pojavijo pri pripravi omak. Dobra novica je, da obstaja veliko sodobnih priročnih načinov, s čim preliti vaše testenine. Na voljo so vam marinade v steklenicah, tudi pesto, oljčno olje z okusom z vnaprej dodanim parmezanom itd.
PREBERITE ŠE: 10 skrivnosti priprave pravih italijanskih testenin
Tudi kuhanje običajnega riža ne bi smelo biti posebej težka naloga, čeprav se marsikateremu ljubiteljskemu kuharju in kuharici velikokrat zgodi, da se prilepi na dno lonca, je premalo kuhan ali povsem razkuhan. Osnovno pravilo kuhanja riža je pravilna predpriprava. Količino riža, ki ga želimo kuhati, je potrebno najprej namreč postaviti v cedilo in ga dobro sprati pod hladno tekočo vodo, da odstranimo škrob. Nato ga položimo v dovolj velik lonec in skuhamo v vodi. Pri tem se držimo pravila 1 merica riža, 2 merici vode. Počakamo, da voda zavre, nato dodamo ščep soli in zmanjšamo ogenj na rahlo vrenje, lonec pokrijemo in riž kuhamo 15 do 20 minut. Odstavimo in pustimo počivati približno 10 minut ter postrežemo. A pozor! Ta način priprave velja za običajni dolgozrnati beli riž. Zavedati se je potrebno, da različne vrste riža zahtevajo različne postopke in dolžine priprave. A o tem bomo govorili kdaj drugič.
Okusne e-novice
Viri: Webmd.com, Greatist.com, Foodnetwork.ca, Lifehacker.com, Buzzfeed.com, Cooksmarts.com, Foodbeast.com, Everythingzoomer.com,