Poper je sadež poprovca, plezalke, ki izvira iz tropskih predelov Indije ter Šrilanke. Poznamo več različnih vrst popra, a dejansko gre za plodove iste rastline, barva pa je le posledica njihove zrelosti in predelave. Pri nas najbolj znan in največ uporabljan črni poper pridelujejo tako, da oberejo še zelene plodove, jih prekuhajo in posušijo. Prav sušenje je krivo za njegovo značilno črno barvo. Za pridelavo zelenega popra prav tako oberejo še nezrela zrnca ter jih takoj zatem vložijo v slano vodo ali posušijo na visoki temperaturi. Beli poper pa pridobijo tako, da zrelim plodovom še pred sušenjem odstranijo sredice, zato je končni izdelek tudi nekoliko blažji. Zgodba zase je zgolj rdeči poper, ki izvira iz tropskega dela Amerike, pridobivajo pa ga iz akaciji podobnega zimzelenega drevesa, ki ni v nikakršnem sorodstvenem razmerju s poprovcem.
Poper je že od nekdaj veljal za zelo cenjeno začimbo. V starem veku so ga arabski trgovci tihotapili v gurmanski Rim, v srednjem veku pa so ga marsikje uporabljali za plačilno sredstvo: po nekaterih navedbah naj bi bil svoj čas celo enakovreden ceni zlata. Bil je obvezna oprema vsake pomorske raziskovalne odprave, saj so z njegovo pomočjo zdravili številne zdravstvene zaplete. Danes poper gojijo predvsem v deželah s tropskim podnebjem. Vsesplošna slava mu je z leti nekoliko usahnila, a ne, ko beseda nanese na kulinarično ustvarjanje. V kuhinji ta začimba namreč še vedno ohranja kraljevski položaj, saj je skorajda ni jedi, ki je ne bi bilo mogoče obogatiti s kančkom popra. Vse, kar potrebujemo, je zgolj ščepec navdiha in poprasta pustolovščina se lahko prične. Pri tem je seveda dobro poznati osnovne značilnosti posamezne vrste popra, saj bo le tako njihova uporaba zares optimalna.
Kdaj uporabiti katero barvo popra?
V osnovi velja, da je pri jedeh, ki se dolgo kuhajo, denimo enolončnicah in obarah, najbolje uporabiti cela poprova zrna, in sicer na začetku priprave, da dajo jedi intenzivno ostrino. Mleti poper je po drugi strani najbolje dodati šele ob koncu priprave jedi, saj sicer izgubi okus in lahko celo zagreni. Tudi v tem primeru je najbolj optimalno imeti poper v zrnu in ga tik pred uporabo zdrobiti ali zmleti, saj tako ponudi največ okusa ter arome. Težko je reči, da se določena vrsta popra uporablja v točno določeni jedi, saj je navadno naša izbira odvisna od tega, kakšen okus želimo dodati. Slovenci v kuhinji največ uporabljamo črni poper, kar ne preseneča, saj ga lahko uporabimo skoraj povsod; nepogrešljiv je predvsem pri juhah, enolončnicah, močnih jedeh in temnem mesu, denimo govedini ali divjačini. Tudi pri kisanju zelja in repe ter v različnih marinadah ta vrsta popra tako rekoč nima konkurence, odlično pa lahko dopolni tudi božanski okus palačink.
Črni poper je dodan večini začimbnih mešanic, saj je znan po tem, da krepi okus drugih začimb. Prav zaradi te lastnosti je več kot dobrodošel tudi pri peki sladic. Njegova prefinjena ostrina namreč poživi še tako dolgočasen biskvit in piškote, naravnost nepogrešljiv pa je v medenjakih, saj poudari ostrino preostalih začimb in dišavnic ter poskrbi za božanski okus. Pozabiti ne smemo niti na sadje: tudi s to sestavino se črni poper namreč odlično ujame, zlasti z maceriranimi jagodami, drugim jagodičevjem, pomarančami ter kivijem, ki jih lahko uživamo samostojno, kot dodatek kateri izmed jedi ali pa iz njih pripravimo odlične napitke ali kreme polnega okusa.
Če se črni največ uporablja za temnejše meso in omake, pa beli in zeleni poper s svojo prisotnostjo raje počastita bolj svetlo obarvane jedi, sire in omake. Zeleni poper je s svojim svežim, zeliščnim okusom, idealen za zaokrožitev okusa omak in marinad. Poleg slanih jedi ga lahko s pridom uporabimo pri pripravi sladic, saj odlično dopolni okus medu in sadja, zato ga kanček vedno velja dodati v razne sadne solate ter kolače. Zanemariti ne gre niti njegove dekorativne vrednosti, čeprav je prestol na tem področju rezerviran za njegovega kolega rdeče barve. Rdeči poper s svojo blago, sladkasto-sadno aromo namreč solatam, omakam, predjedem, pa tudi mesu na žaru ali pire krompirju doda čudovit barvni pridih in fin okus. Okus sprosti šele po mletju in je brez karakteristične popraste pikantnosti, dodaja pa se tik pred koncem priprave. Na začetku je jagoda sladka, kar je posledica vsebnosti sladkorja. Potem okus dobi v sadno grenko noto in se konča z aromo brina. Najbolj se prilega ribam in morskim sadežem ali belemu mesu, nepogrešljiv pa je tudi kot dekoracija na sladicah. Jagode rdečega popra so še posebej priljubljene v kombinaciji z z visokokakovostno čokolado in pa že nekaj let izjemno trendovskim gin tonikom.
Poiščite ščepec navdiha in se podajte na poprasto pustolovščino
S poprom v kuhinji niti en grižlja in jed nista enaka. Še posebej, če se na pot kulinaričnega ustvarjanja podate s kakovostno začimbo, tako, ki ni obremenjena z ojačevalci okusa, aromami ter barvili. Popri iz družine izdelkov Maestro zagotovo spadajo v to skupino in so neprecenljiva pomoč pri pripravi vseh vrst jedi. Prav zato imamo zagotovo že vsi kakšne zanimive 'popraste' prigode iz domače kuhinje in sedaj jih končno lahko pametno vnovčite – na nagradnem natečaju 'Poprasta pustolovščina'! Kliknite TUKAJ in izberite začimbo, za katero menite, da se odlično poda k popru. Dopišite na kakšno zanimivo in okusno kulinarično pustolovščino vas je ta kombinacija popeljala pri vašem kulinaričnem ustvarjanju, vnesite zahtevane podatke in z malo sreče lahko prav vi osvojite rafting za 4 osebe na reki Soči ter kosilo v Hiši Franko ali enega izmed 15 bogatih darilnih paketov začimb Maestro. Na nagradni natečaj se lahko prijavite do 30.4., ob tem pa na spletni strani Ščepec navdiha poiščite še knjižico receptov, ki vas bo navdihovala pri ustvarjanju novih jedi.
Sponzorirana objava
