Vsem dobro znana paradižnikova omaka se lahko uporablja topla ali hladna. Toplo najpogosteje dodajamo testeninam, tortiljam, picam, mesnim, ribjim, morskim in zelenjavnim jedem; hladna pa je odlična pomaka (t.i. dip) ali dodatek jedem z žara.
Priprava je preprosta, a klasični različici lahko dodamo tudi osebni pečat. Najbolj osnovna omaka vsebuje zgolj paradižnik, kakovostno olivno olje, sol in baziliko. Za močnejši in še boljši okus pa lahko dodamo tudi začimbe in zelišča, kapre, zelene ali črne olive, jušno osnovo, sardelne fileje, drobno naribano ali sesekljano zelenjavo (zelena, čebula, korenček, česen) ipd. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, s katerimi lahko paradižnikovo omako še izboljšate.
Kanček vina za polnejši okus
Vino, belo ali rdeče, lahko obogati skoraj vsako omako, saj je s svojo prepoznavno aromo in okusom velikokrat ključna pika na i številnim jedem. Za obogatitev paradižnikove omake je najboljle uporabiti suho vino (približno deciliter), ampak je priporočljivo, da omako po dodatku vina kuhamo še vsaj še 20-30 minut, da vino povre in se vsi okusi dobro premešajo.
Paradižnikov koncentrat ali sušeni paradižniki za več intenzivnosti
Če imamo radi bogate, močnejše okuse, je paradižnikov koncentrat oziroma mezga kot nalašč, da bo omaka še bolj aromatična in izrazita. Preden jkoncentrat dodamo v omako, ga lahko popražimo na olivnem olju in po želji še dodatno začinimo z malo rdeče paprike. Prav tako lahko uporabimo tudi suhe paradižnike, ki jih predhodno namočimo za dobre pol ure v topli vodi in nato sesekljamo.
Kis ali limona za svežino
Omako lahko popestrimo in osvežimo, tako da vanjo vmešamo nekaj kapljic balzamičnega, jabolčnega ali vinskega kisa in to že na samem začetku. Namesto kisa lahko uporabimo tudi limonin sok, ki pa ga dodamo šele bolj proti koncu kuhanja. Po želji lahko dodamo tudi kapre, narezane olive in poljubne začimbe.
Ščepec sladkorja proti prekislemu okusu
Paradižniki vsebujejo kislino, zaradi katere je lahko omaka tudi prekisla, še zlasti takrat, ko nimamo na voljo svežega paradižnika. Da se to ne bi zgodilo, v omako dodamo tudi žličko sladkorja (po potrebi tudi več). Sladkor namreč zmanjšuje kislost paradižnika, zato omaka na koncu tudi ne bo preveč kisla.
Maslo za zgoščevanje in bogatejši okus
Omaki lahko dodamo tudi malo masla, s čimer jo bomo dodatno zgostili, hkrati pa bo tudi bolj polnega okusa. Dodamo ga proti koncu kuhanja, ko je omaka še v loncu, medtem ko lahko namesto masla uporabimo tudi kanček smetane, mascarponeja ali žlico grškega jogurta, s čimer bo omaka tudi bolj kremasta.
Še nekaj nepogrešljivih nasvetov, ki jih upoštevamo pri pripravi paradižnikove omake:
- Za pripravo paradižnikove omake izberemo samo povsem sveže, zrele in zdrave, na soncu dozorele paradižnike. Če omako pripravljamo iz nezrelih paradižnikov ali paradižnikov, ki niso dozoreli na rastlini, je lahko kiselkasta.
- Najbolj primerni so jajčasti (ovalni) paradižniki, ki dobro prenašajo dolgotrajno kuhanje in imajo čvrsto meso ter malo semen (npr. pelati). Zaradi barve, sočnosti in arome pa jih pogosto kombiniramo z zrelimi okroglimi paradižniki.
- Paradižnikom lahko odstranimo lupino in semena. To najlažje naredimo tako, da jih kratek čas (1 do 2 minuti) blanširamo v vrelem kropu, da lupina odstopi. Blanširane paradižnike malo ohladimo, nato pa jim odstranimo lupino in semena ter jih narežemo na rezine, ki jih drobno sesekljamo.
- Paradižnikovo omako kuhamo v nerjaveči posodi. Lahko uporabimo tudi emajlirano posodo, vendar se kaj rado pripeti, da se omaka prime dna. Paradižnikove omake pa nikakor ne kuhamo v aluminijasti posodi, saj se paradižniki lahko navzamejo kovinskega okusa.
- Kuhano omako hranimo v hladilniku do 7 dni, v zamrzovalniku pa do 2 meseca. Še vročo lahko shranimo tudi v čiste kozarce za vlaganje in si ustvarimo zalogo, ki je bomo zagotovo veseli v hladnejših mesecih.
