Kljub napredku, ki omogoča podrobnejše in poglobljene raziskave, veliko mitov o hrani še vedno ostaja močno prisotnih med ljudmi. Po vsej verjetnosti je temu tako zato, ker je hrana tako zelo pomemben del našega življenja in sestavni del zdravja ter sreče. Ali pa zato, ker so nam te mite v zavest zakoreninile že naše babice. In babice imajo vedno prav, kajne? Ne bo čisto res. Znanstveniki so za mnoge od teh mitov že zdavnaj dokazali, da ne držijo.

V nadaljevanju tako razbijamo 15 najbolj osnovnih in najpogostejših mitov, ki se v splošni praksi sicer zelo verjetno nikoli ne bodo povsem razblinili.

Testenine so ena od jedi, ki jih je najlažje pripraviti, kajne? Preprosto samo zavremo dovolj vode v loncu, solimo, dodamo želeno mero priljubljene oblike testenin, premešamo in pustimo vreti, dokler niso kuhane, ter nato čez njih prelijemo želeno omako. Preprosteje skorajda ne bi moglo biti! A dejstvo je, da obstaja veliko podrobnosti, posledica neupoštevanja katerih so neokusne testenine, začenši s trikom izpiranja kuhanih testenin pod hladno vodo.

Razlog za ta mit se domnevno skriva v dejstvu, da pravkar kuhane testenine s hladno vodo tako rekoč 'šokiramo' in preprečimo, da bi se v vročini, ki jih obdaja od vretja, še naprej kuhale ter s tem izgubile želeno 'al dente' strukturo. A voda, v kateri so bile kuhane, je polna škroba, kar je dejansko pozitivna lastnost, saj skrbi za to, da se pozneje dodane omake in začimbe bolje oprimejo testenin. Prav tako ta škrob dodaja poseben pečat okusu in teksturi jedi.

Zagotovo pa bi morali testenine po kuhanju dobro sprati v enem primeru: ko jih želimo uporabiti za testeninsko solato – takrat se bomo s tem ritualom namreč izognili gumijasti konsistenci.

► PREBERITE ŠE: 10 skrivnosti priprave pravih italijanskih testenin

MIT ŠT. 2: Jajca z rjavo lupino so bolj zdrava kot tista z belo

Ta mit se je med ljudmi verjetno ohranil predvsem zato, ker so jajca v rjavi barvi že na prvi pogled videti bolj zdrava: saj vemo, kot naj bi bil rjav sladkor bolj zdrav od belega in polnozrnat kruh boljši od pšeničnega, tako bi, logično, moralo veljati tudi za jajca. A strokovnjaki pravijo, da v prehrani med različnima barvama lupine jajca ni povsem nobene razlike. To naj bi se zgodilo zgolj in samo zaradi različne barve kokoši, ki so jih izvalile. Zanimivo, kajne?

V resnici se je izkazalo, da se kruh v hladilniku stara precej hitreje kot na sobni temperaturi. Ko peki oblikujejo krušno testo, se strukture, ki držijo škrob v moki skupaj, z vodo in gnetenjem razdelijo, razpadejo. A te kristalne strukture se začnejo znova formirati kmalu zatem, ko je kruh pečen in odstranjen iz peči. Hladne temperature dejansko krepijo vnovično združevanje teh struktur, posledica česar je hitrejše staranje kruha. Zato je veliko bolje, če kruh držimo stran od hladilnika. Res je sicer, da bo tako bolj izpostavljen plesni, zato strokovnjaki ne svetujejo zaman, da bi se morali vsak dan odpraviti v trgovino po svež kruh, da bomo lahko resnično uživali v njegovem pravem okusu in najboljši kakovosti.

► PREBERITE ŠE: Preverite - katera živila sodijo in katera ne sodijo v hladilnik?

MIT ŠT. 4: Svinjino moramo dobro prepeči iz varnostnih razlogov

Veliko ljudi na svetu meni, da moramo svinjsko meso peči, dokler ni zares dobro pečeno, saj bomo le tako zagotovo preprečili, da bi se okužili z vrsto gliste, imenovano trichanella spiralis oziroma trihinozo (tudi lasnico). Gre za ličinke okroglega črva, ki naj bi se nahajale v surovi svinjini in jih je mogoče uničiti zgolj z visokimi temperaturami. A leta 2011 se je izkazalo, da lahko svinjsko pečenko brez težav vzamemo iz pečice, ko meso doseže temperaturo 63 stopinj Celzija, saj naj bi večino bakterij pokončali že, kot notranja temperatura mesa doseže dobrih 58 stopinj Celzija. Če vseeno nismo preveč zaupljivi, lahko potem, ko pečico ugasnemo, svinjino pustimo počivati na toplem še nekaj minut, toda nikar predolgo, da se preveč ne izsuši.

Trihinoza sicer že desetletja ni več problematična zadeva, zahvaljujoč izboljšanim standardom ravnanja z mesom in njegovi predelavi – a tudi, če bi bilo meso, ki ga uživate, vprašljivega porekla, ni skrbi; pri 63 stopinjah Celzija je vse v najlepšem redu. Nekoliko več previdnosti je vseeno potrebne pri mletem svinjskem mesu, pri katerem še vedno velja, da ga je najbolje peči, dokler notranja temperatura ne preseže 70 stopinj Celzija.

Za ta mit je bilo že večkrat dokazano, da ne drži. Za vsa živila je bolje, če jih kupite v polnomastnih različicah, saj so znanstveniki ugotovili, da tista z oznako nižje vsebnosti maščob vsebujejo tudi do petkrat več sladkorja od polnomastnih različic, predvsem na račun tega, ker želijo proizvajalci ohraniti privlačen okus in teksturo izdelkov. Ker višje ravni sladkorja v krvi sčasoma lahko vodijo v povečanje možnosti za nastanek sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja ter težave z zobmi, je oznaka 'manj mastno' verjetno najslabša možnost, ki jo lahko izberete, ko želite poskrbeti za svoje zdravje.

► PREBERITE ŠE: 12 trikov za bolj zdravo prehranjevanje

MIT ŠT. 6: Skladiščenje krompirja ob jabolkih preprečuje kaljenje

Vsi si želimo, da bi bila ta trditev resnična, a žal ni. Shranjevanje jabolk ob krompirju namreč lahko celo pospeši njegovo kaljenje oziroma poganjke – in obenem pospeši tudi nastajanje plesni pri jabolkih. Prvotni razlog za to je plin etilen, ki ga oddajajo jabolka in je znan po tem, da spodbuja kaljenje ter zorenje. A jabolka niso edini vir tega plina. Obstaja cel seznam živil, ki vsebujejo etilen in tistih, ki so nanj še posebej občutljiva, kar je dobro vedeti, da ta živila dejansko skladiščite daleč stran enega od drugega. Razen če si načrtno želite, da bi vaš krompir kalil.

MIT ŠT. 7: Hrana, ki vsebuje majonezo, je hitro pokvarljiva

Če ste se za domači poletni piknik kdaj bali pripraviti tunine sendviče ali krompirjevo solato z majonezo, ker bi bila hrana dalj časa na toplem, ne skrbite več – če pri pripravi uporabite kupljeno majonezo, so uporabljeni jajčni rumenjaki pasterizirani in dejansko preprečujejo nastanek bakterij. Bolj verjetni krivci pokvarjenega piknika bodo tako sestavine, ki jih dodate majonezi, ne majoneza sama.

Pravila pa se spremenijo pri doma pripravljeni majonezi: v kolikor ne uporabimo pasteriziranih jajčnih rumenjakov, je treba vso hrano, pripravljeno z domačo majonezo, zaužiti čim prej oziroma jo do neposrednega uživanja strogo hraniti na hladnem.

MIT ŠT. 8: Jastogi 'kričijo', ko jih dodamo v lonec vrele vode

Ta mit se sliši precej grozljivo – a je na srečo vseh ljubiteljev jastogov na krožniku povsem neresničen. Glasovi, ki spominjajo na kričanje jastoga, ko ga položimo v lonec vrele vode, so pravzaprav zrak, ki prihaja iz njegovega želodca, kar še vedno zveni kot tehnična definicija krika, če nismo seznanjeni s tem, da jastogi v resnici sploh nimajo vokalnih akordov, še bolj pomembno pa je, da nimajo razvitega niti živčnega sistema, ki bi beležil bolečino. Jastog torej nikakor ne kriči, ko ga potopimo v vrelo vodo!

Za mnoge ni večjega užitka, kot je hrustanje nežno zapečene kože piščančjih kril ali beder na poletnem pikniku. Pa čeprav so nas kot otroke matere vztrajno opozarjale, da moramo piščančjo kožo odstraniti, ker je mastna in povsem nezdrava. A kot kaže, lahko na njene nasvete pozabimo in se v miru predamo okusu pečene piščančje kože. Res je sicer, da ta večinoma sestoji iz maščob, ki pa so nenasičene, prav tako kot tiste, ki jih najdemo v oljčnem olju ter mandljih in jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Glede na poročilo harvardske šole za javno zdravje, lahko nenasičene maščobe v piščančji koži dejansko pomagajo zniževati krvni tlak in holesterol v krvi. Ko vas bo torej naslednjič kdo poskusil prepričati, da je piščanca iz zdravstvenih razlogov bolje uživati brez kože, ga lahko kar mirno ignorirate.

MIT ŠT. 10: Alkohol vedno izpari oziroma izgori

Če ste že kdaj pripravljali kakšno omako z vinom ali uživali piščanca v omaki iz piva, ste verjetno verjeli v ta mit. A dejstvo je, da alkohol med kuhanjem ne izpari vedno povsem. Rezultati študije, ki so jo opravili na ameriškem kmetijskem ministrstvu USDA, so razkrili, da je priprava različnih receptov, v katerih so uporabili alkohol, zadržala več kot 40 odstotkov te snovi. V njihovem poskusu je samo pečenka, ki so jo v ponvi pekli dve uri in pol, pokurila približno 95 odstotkov vsega dodanega alkohola. Najvišja stopnja ohranjenega alkohola se je obdržala pri metodah priprave hrane, pri katerih je bil ta samo na kratko segret na plamenu. Če torej želimo, da večina dodanega alkohola izgori, bomo morali jed potem, ko ga dodamo, kuhati ali peči še vsaj dve uri. A preden se začne panika okrog tega, je dobro vedeti, da je predpisana količina dodanega alkohola v posameznih receptih zastavljena tako, da ljudi ne opija, temveč skrbi za okus.

► PREBERITE ŠE: Kuhanje s pivom: 11 slastnih receptov

MIT ŠT. 11: Sol bo pospešila vretje vode

Čeprav se nam včasih zdi, da že celo večnost čakamo, da bo voda v loncu zavrela, je dobro vedeti, da nam dodajanje žličke soli pri tem žal ne bo prav nič pomagalo. Čeprav so naše matere verjele, da ta trik čisto zares deluje, bi morali glede na rezultate raziskav vodi dodati kar 20 odstotkov soli, da bi to zares delovalo. Pri takih količinah bi bila vsa hrana, ki bi jo kuhali v tej vodi, praktično neužitna. Po podatkih strokovnjakov portala LiveScience slana voda za vretje sicer dejansko potrebuje za kakšno stopinjo nižjo temperaturo kot sladka, a so te količine pri običajnem kuhanju tako zanemarljive, da dodatek čajne žličke soli žal ne more narediti čudeža.

Če ste kdaj opazovali ljubitelja rahlo pečenega steaka, kako zareže v svoj kos mesa, in se zgražali nad rdečo tekočino, ki je iztekala pri tem, ker ste mislili, da gre za kri, ste se pošteno motili. Po poročanju New York Posta je ta rdeča omaka v resnici namreč mioglobin: rdeče pigmentirani protein, ki je v mišičnem tkivu. Podobno kot hemoglobin v krvi, naj bi mioglobin pomagal shranjevati kisik v mišičnem tkivu. Razlog, zakaj mioglobina ne bomo videli, če bomo naročili 'well done' zrezek, se kriva v tem, da med termično obdelavo ta sestavina potemni in je videti bolj kot rjava omaka. Pri poznavalcih zrezkov je rožnato rdeča barva mesa nasploh izjemno priljubljena, zato ni nič nenavadnega, da mesarji mesu, ki je namenjeno za steake, dodajajo ogljikov monoksid, ter s tem preprečijo reakcijo mesa s kisikom, ki bi lahko botrovala izgubi značilnega surovega videza.

► PREBERITE ŠE: Največje napake, ki jih delamo pri pripravi steakov!

MIT ŠT. 13: Hitro in močno zapečeno meso pomaga ohraniti sokove

Če so vas strokovnjaki za žar kdaj poskušali prepričati, da vedo, kako do popolnosti speči/prežgati meso, da bo ohranilo vse pristne sokove, ste lahko prepričani, da ste imeli opravka s čistimi amaterji. Gre namreč za enega najbolj neresničnih kuharskih mitov. Resnični mojstri namreč pravijo, da skorjica hitro in močno zapečenega mesa niti približno ne ustvari pregrade, ki bi preprečila uhajanje sokov iz zrezka. Glede na rezultate eksperimenta skupine Serious Eats naj bi priprava zrezka na nižji temperaturi med žvečenjem dejansko zagotavljala veliko več sončnosti kot prežgana različica. To seveda nikakor ne pomeni, da dobra zapeka ni pomemben korak v procesu pečenja, a to preprosto ne bo ustavilo uhajanja sokov, kot bi nas morda kdo želel prepričati. Zagotovo pa bo poskrbelo za primerno hrustljavost!

Čeprav mnogi menijo, da je surova zelenjava bolj zdrava ter hranljiva od termično obdelane, so strokovnjaki dokazali, da to ne drži. Je že res, da so nam stare mame pridigale o tem, kako je v surovem korenčku (in drugi zelenjavi) veliko več vitaminov in hranil, kot v kuhanem in pečenem, a so se očitno motile, saj naj bi bila njihova hranilna vrednost, ne glede na termično obdelavo, praktično enaka. Vitamini, ki so topni v vodi, kot sta vitamina B in C, naj bi se v vodi razredčili, a zamrznjena zelenjava dejansko vsebuje višje vsebnosti vitamina C kot sveža, ker se ravni tega vitamina med prevozom sveže zelenjave močno zmanjšajo. V maščobi topne spojine, kot so vitamini A, D, E in K, bodo veliko verjetneje 'preživele' kuhanje, vsebnost hranil, kot so karotenoidi v korenju, pa se pri termični obdelavi celo znatno poveča.

MIT ŠT. 15: Uživanje jajc bo povišalo raven holesterola v vaši krvi

Nekateri pravijo, da bi se morali v skrbi za naše zdravje izogibati zgolj rumenjakom, drugi v celoti odsvetujejo uživanje jajc tistim, ki imajo povečano tveganje za zvišan holesterol v krvi ter srčno-žilna obolenja. A holesterol, ki ga v telo vnesemo s prehrano, naj bi imel po besedah strokovnjakov bolj malo opraviti s holesterolom v naši krvi – vsaj pri večini ljudi. Izjema naj bi bili predvsem sladkorni bolniki. Rezultati večih raziskav so potrdili, da uživanje jajc zvišuje raven tako imenovanega 'pozitivnega' holesterola, nikakor pa naj ne bi imelo vpliva na srčno-žilne bolezni ali povečanje tveganja za srčni infarkt. Dejstvo je, da so cela jajca eno najbolj hranljivih živil na svetu, večina hranil pa naj bi se skrivala prav v rumenjakih, zato se jih nikakor ne bi smeli izogibati.

► PREBERITE ŠE: Tako se pravilno skuha beli riž!

Viri, uporabljeni pri raziskovanju: Food-hacks.wonderhowto.com, Capitalfm.co.ke, Mashed.com, LiveScience.com, New York Post, Therecipe.com, Tasteofhome.com, Rd.com, Lifehacker.com, Refinery29.com, Healthline.com, Buzzfeed.com, Bestlifeonline.com