Perutnina v primerjavi z drugimi vrstami mesa vsebuje več visokovrednih beljakovin in malo maščob, hkrati pa je odličen vir železa, vitaminov skupine B, še zlasti niacina (B3), ki v telesu sodeluje pri pomembnih presnovnih procesih, in cinka, ki igra odločilno vlogo pri krepitvi imunskega sistema. Pri nakupu piščančjega mesa moramo biti pozorni predvsem na svežino in barvo, prednost pa dati kakovostnim izdelkom slovenskega porekla. Novost na naših policah je ponudba mesa skrbne reje 100 % brez antibiotikov, z izbiro katerega boste brez dvoma, da ste izbrali nekaj dobrega zase, pa tudi za zdravo okolje, zdravo družbo.
Težavo v zadnjih desetletjih namreč predstavlja pretirana uporaba protimikrobnih zdravil, torej antibiotikov, zaradi katere močno narašča odpornost na antibiotike. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je omenjeno težavo že pred leti označila za eno največjih zdravstvenih tveganj na svetu.
Večina antibiotikov, ki se uporabljajo za zdravljenje živali, namreč spada v iste ali podobne farmakološke skupine kot tisti, ki se uporabljajo za ljudi. Bakterije pri živalih tako pogosto razvijejo podoben način sekundarne odpornosti kot pri ljudeh. To lahko privede do težav tako pri zdravljenju živali kot tudi ljudi. Posledice okužb z odpornimi mikrobi se pri ljudeh denimo kažejo v večji smrtnosti bolnikov, povečanem številu zapletov zdravljenja, podaljšani hospitalizaciji in višjih stroških zdravljenja, v prihodnosti pa bi lahko zaradi protimikrobne odpornosti na svetu umrlo celo več ljudi kot za rakom.
Tega o antibiotikih morda še niste vedeli
Poudariti velja, da nobeno meso, ki se prodaja v Sloveniji ter Evropski uniji, ne vsebuje antibiotikov. Vendar pa prekomerna in nepotrebna uporaba antibiotikov za zdravljenje živali tekom njihove reje lahko pomembno prispeva k povečevanju mikrobne odpornosti. Manj ko smo namreč izpostavljeni antibiotikom, boljše učinkujejo, ko jih potrebujemo. Prav zaradi tega moramo biti pri nakupu perutninskega mesa izjemno previdni in če se le da, izbrati kakovostno meso lokalnega porekla. Slovenski rejci se namreč lahko pohvalijo, da se po porabi antibiotikov skupaj s Švedi in Norvežani uvrščajo med 10 najboljših evropskih držav.
Še korak dlje so šli v Pivki, kjer po letih prizadevanj in pozivov k zmanjšanju uporabe vseh razredov medicinsko pomembnih antibiotikov pri živalih sedaj kot prvi v Sloveniji slovenskim potrošnikom omogočajo stalen izbor slovenskega piščančjega mesa skrbne reje 100 % brez uporabe antibiotikov. To pomeni, da piščanci Pivka nikoli niso prejeli nobene vrste antibiotika. Če živali ne potrebujejo antibiotičnega zdravljenja, to največkrat pomeni, da so pogoji reje optimalni, saj je pri reji piščancev kar velik delež okužb izzvanih ravno s tehnologijo vzreje.
Skrbna reja, 100 % brez antibiotikov
Pivka perutninarstvo je že desetletja usmerjena v zagotavljanje zdravja za svoje žival. Prizadeva si za nenehen razvoj svojih tehnoloških pristopov, ki se začnejo z dobro pripravo hleva in kakovostnimi matičnimi jatami in enodnevnimi piščanci. Z zagotavljanjem ustreznih mikroklimatskih pogojev, primerne temperature in vlage za rast in razvoj piščancev, 24-urnega nadzora živali v času reje, kakovostne hrane rastlinskega izvora, higiene, razkuževanja, zračenja ter sprotnim prilagajanjem pogojev, piščanci Pivka ostajajo zdravi, posledično pa je njihovo meso zdravo tudi za končnega potrošnika.
Zanesljivost in transparentnost Pivkine skrbne reje potrjuje mednarodni in neodvisni certifikat »Vzrejeno brez antibiotikov ANTIBIOTIC FREE STP 080«, ki ga je Pivki podelila zunanja strokovna organizacija DNV na podlagi podrobnega pregleda celotnega vertikalnega procesa Pivkine proizvodnje od valilnice do vseh rejcev Pivke in končne proizvodnje.
Piščance iz reje brez antibiotikov Pivka lahko prepoznate po posebni oznaki 'Skrbna reja 100 % brez antibiotikov', z nakupom pa ste lahko prepričani, da ste izbrali le najboljše – zase, za svoje najbližje, za družbo in za okolje.
Potrebno je celovito ukrepanje za zmanjšanje
Odpornost na antibiotike nastopi, ko bakterije postanejo odporne na zdravila, ki so namenjena njihovemu uničenju – ne glede na to, ali se nahajajo v organizmu ljudi ali živali. Tako se lahko vsako živo bitje, v kateri koli fazi življenja, okužbi z mikrobom, odpornim na antibiotike. Ob tem bo morda kdo rekel, 'pa naj v primeru neučinkovitosti enega uporabijo drug antibiotik'. Žal zadeva ni tako enostavna. Res je, da poznamo kar nekaj antibiotikov, a na žalost obstaja vse več sevov bakterij, ki so odporne na večino njih. Mikrobi namreč stalno razvijajo odpornost in razvoj zdravil jim enostavno ne uspe slediti. Za vse več mikrobov, ki razvijejo odpornost, zdravila sploh ne obstajajo. Zato je, poleg razvoja novih zdravil, pomembno tudi celovito ukrepanje za zmanjšanje odpornosti mikrobov na antibiotike. Eden od ključnih ukrepov je zmanjšanje ter bolj smotrna uporaba antibiotikov, tako pri ljudeh kot tudi živalih.
Sponzorirana objava
