Številni gobarji, ki imajo za seboj leta izkušenj z nabiranjem gob, opažajo, da je v času, ko se luna polni, več gob. Stari ‘gobarski’ rek pravi: “Ko gre luna gor, gredo tudi gobe gor. Ko gre luna dol, gredo tudi gobe dol.” Ob polni luni naj bi bilo torej v gozdu polno gob, posledično pa so bolj polne tudi gobarske košarice.
Ali to drži, je zanimalo tudi raziskovalce, ki pa doslej niso ugotovili pomembnega vpliva luninih men na rast gob. V svoji raziskavi iz junija 2011 so trije raziskovalci švicarskega zveznega inštituta za raziskave gozdov, snega in pokrajine (Swiss Federal Institute for Forest, Snow and Landscape Research WSL) skušali ugotoviti, ali ima luna dejansko kakšen vpliv na gobe. “Pregledali smo skupno 1715 datiranih mikoloških zapisov med leti 1990 in 2007 pri petih dolgoletnih opazovalnih zemljiščih v Švici, da bi preverili možne povezave med lunino periodičnostjo in donosi gob. Nismo odkrili nobene takšne povezave, kar pomeni, da trditev, da lunine mene vplivajo na rast gob temelji na mitu,” so zapisali avtorji raziskave.
Drugi mit, ki je morda v Sloveniji malo manj znan, pa je, da nevihte spodbudijo rast gob. A to pravzaprav več ni zgolj mit, saj so japonski znanstveniki z eksperimenti dokazali, da nekatere gobe podvojijo svoje donose ob šoku z električno energijo. V študiji, ki je trajala kar štiri leta, so raziskovalci z Univerze Iwate na severu Japonske več različnih vrst gob “šokirali” z umetnimi strelami oziroma elektriko, ki so jo dovajali v zemljo, v kateri so gobe rasle. Eksperimentirali so na 10 vrstah gob in pri osmih zaznali, da so se donosi gob po uporabi električnih šokov, podvojili. Ugotovili so, da gobice najbolj rastejo, če so izpostavljene “med 50.000 in 100.000 voltov v desetmilijoninki sekunde”. Nenadni električni šok v gobicah sprva povzroči kratkotrajno zmanjšanje produkcije beljakovin in encimov v hifah, nato pa sledi njihovo hitro povečanje, kar povzroči tudi povečano rast gob. Raziskovalci menijo, da se to zgodi kot reakcija na nevarnost potencialnega uničenja gob, če bi strela neposredno udarila vanje. Gre torej za dodatno produkcijo gob zato, da se vrsta ohrani.
Glede na to, da se znova obetajo nevihte, kjer so strele pogoste spremljevalke, se ne čudite, če se boste v prihodnjih dneh iz gozda vrnili z zvrhano košaro gob.
Kako hranljive so gobe?
Užitne gobe so lahko odlična popestritev naše prehrane in številnih jedi. A čeprav so nekateri prepričani, da gobe niso preveč hranljive, saj nimajo visoke kalorične vrednosti in vsebujejo približno 90 odstotkov vode, pa to ne drži.
Gobe so namreč bogat vir beljakovin, vsebujejo tudi prehranske vlaknine in zelo malo maščob. Je pa res, da samo z gobami težko pokrijemo dnevne potrebe po teh hranilih, tudi zato, ker so gobe precej težke za želodec. So pa zato odlične kot priloga ali dopolnilo drugim beljakovinskim jedem. Poleg beljakovin in vlaknin, gobe vsebujejo tudi veliko vitaminov – predvsem vitamina B1, B2, B3, vitamina D in folne kisline, pa tudi mineralov – kot so kalcij, natrij, kalij, magnezij in železo.
Med gobami, ki jih Slovenci največkrat uživamo, ima najvišjo energijsko in hranljivo vrednost prav jurček oziroma jesenski goban. Nič čudnega, da je pri nas tako zelo cenjen. 100 gramov jurčka ima namreč približno 81 kalorij (338 kilodžulov) in 7,39 gramov beljakovin. Lisičke imajo le 38 kalorij (158 kilodžulov) na 100 gramov in posledično precej manj beljakovin – le 1,49 gramov na 100 gramov lisičk.
Sezona rasti gob pri nas traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni. V slovenskih gozdovih raste od 2500 do 3000 različnih vrst gob, od tega naj bi jih bilo užitnih le okoli 505 vrst. Gobarjenje je priljubljena ljubiteljska dejavnost pri nas, a žal le redki ljubiteljski gobarji dosledno upoštevajo pravila, ki veljajo pri nabiranju. Preverite, kaj mora vedeti vsak gobar, preden se odpravi v gozd:
Pri nabiranju gob pa bodite še posebej pozorni, da nabirate le tiste gobe ki jih zelo dobro poznate in jih ne morete zamenjati z neužitnimi gobami.
