Odpadno olje v straniščno školjko ali odtok? Nikar!
Vsake toliko časa se v gospodinjstvu srečamo z večjo količino odpadnega jedilnega olja in pustni čas je s pripravo krofov in drugih pustnih dobrot pravo obdobje, ko se pogosto soočamo z vprašanjem, kako pravilno ravnati z odpadnim jedilnim oljem.
Veliko ga konča v straniščnih školjkah ali odtokih, kar povzroča veliko škodo kanalizacijskemu omrežju ali pa na kompostu. Že en sam liter olja lahko onesnaži več tisoč litrov pitne vode, cevi se mašijo in postanejo gostišče za glodavce, z oljem pa zadušimo tudi mikroorganizme in motimo naravni proces razgradnje ter tako uničimo kompost. Odpadno olje je namreč živilo, ki s tem, ko konča v okolju (v tleh ali v vodi), predstavlja zelo visoko organsko onesnaženje, saj ga morajo mikroorganizmi v naravi razgrajevati več let, da ni več škodljivega vpliva na naravo.
Nasveti za pravilno ravnanje z odpadnim oljem
Olje moramo najprej ohladiti. Ko se ohladi, ga odlijemo v namensko posodo ali precedimo v plastično ali stekleno embalažo (steklenica, kozarec za vlaganje). Ko se embalaža z odpadnim oljem napolni, jo odnesemo v najbližji center za odpadke. Olje do oddaje ali ponovne uporabe hranimo na hladnem in temnem mestu.
Številni kraji po Sloveniji pa tudi 1 x letno organizirajo premično zbiralnico odpadnega olja. Najbolje je, da za svojo občino preverite pri pristojnem komunalnem podjetju, kdaj in kako lahko oddate odpadno jedilno olje.
Ali lahko olje po cvrtju ponovno uporabimo?
Prav je, da smo v kuhinji varčni in da živil ne zavržemo po nepotrebnem. Sicer je bolje vsakič uporabiti sveže olje, a če upoštevamo nekaj pravil, ga lahko varno uporabimo tudi večkrat. Pomembno je, da izberemo pravo olje za cvrenje, prav tako pa moramo upoštevati tudi nekaj pravil.
Ker cvrenje poteka pri visokih temperaturah, moramo uporabiti maščobo z visoko točko dimljenja (temperatura, pri kateri se začne olje kaditi) – dobra izbira so arašidovo, repično in sončnično olje, pa tudi svinjska mast. Oljčno olje ima nizko točko dimljenja in izrazit okus, zato za cvrenje ni primerno.
Pri cvrenju je pomembno, da nadzorujemo temperaturo, da olje ne bo prehladno ali prevroče. Če bo premalo segreto, bo hrana prepojena z maščobo, če bo prevroče pa bo hrana prehitro zapečena od zunaj, znotraj pa bo še surova. Običajna temperatura cvrenja je med 170 in 180 stopinjami Celzija. Če se olje preveč segreje, se začne razgrajevati, tako olje pa je tudi nestabilno. Pokazatelj, da je olje pregreto, je tudi to, da se začne kaditi – v tem primeru ga zavržemo.
Če želimo olje shraniti za ponovno uporabo, ga moramo najprej precediti oziroma filtrirati, da se znebimo nečistoč in ostankov hrane, ki bi se ob naslednji uporabi zažgali. Ohlajeno olje precedimo skozi krpo ali več plasti fine tkanine, ki jo položimo v kovinsko cedilo z drobnimi luknjicami, da se znebimo tudi najdrobnejših delcev. Precejeno olje shranimo v plastično ali stekleno embalažo, do ponovne uporabe pa ga hranimo v hladilniku ali na hladnem in temnem prostoru.
Pomembno je, da olja ne uporabimo prevečkrat. Vsakič, ko ga segrejemo, namreč postane malo bolj nestabilno in se razgrajuje, pri tem pa postane tudi gostejše in temnejše. Olje, ki je videti motno, ima na vrhu peno in ima močan ali žarek vonj, je treba takoj zavreči. Prav tako je neuporabno tudi olje, ki se začne kaditi, še preden se segreje na želeno temperaturo. Kako pravilno zavreči odpadno jedilno olje, pa smo vam podrobno razložili že v zgornjem odstavku.
