Čeprav so poleg ovsenih kosmičev na trgu še pšenični, pirini, rženi, ječmenovi, koruzni, sojini, v zadnjem času pa tudi kamutovi, kvinojini in riževi kosmiči, večina odraslih najpogosteje poseže ravno po ovsenih. To je pokazala nedavna anketa Zveze potrošnikov Slovenije, ki so jo izvedli v okviru mednarodnega projekta Food PRO.

Nekoliko manj pogosto izberejo koruzne kosmiče in mislije s sadjem ali čokolado. Po kakavovih oziroma čokoladnih kosmičih pa poseže le petina vprašanih – te vrste kosmičev so najbolj priljubljene pri otrocih, ugotavljajo v ZPS.

Ovseni kosmiči so za zajtrk pogosto na jedilniku športnikov in ljudi, ki skušajo zmanjševati ali vzdrževati svojo telesno težo. Vsebujejo namreč veliko beljakovin, vlaknin in kompleksnih ogljikovih hidratov. To pomeni, da nam zagotavljajo konstanten, stabilen vir energije, zato smo dlje časa siti, kot če bi denimo za zajtrk zaužili kos belega kruha.

Ovseni kosmiči spadajo med nepredelana oziroma minimalno predelana živila, saj so obdelani le z mehanskimi postopki. Gre namreč za stisnjena semena ovsa. Verjetno pa ste opazili, da v trgovini prodajajo več »vrst« ovsenih kosmičev. Delijo se glede na način predelave. V Sloveniji so to predvsem grobi, mehki oziroma rahli in instant ovseni kosmiči. 

Obstajajo pa tudi rezana ovsena zrna (angleško: steel-cut oats), ko cela zrna ovsa niso valjana, temveč narezana na manjše koščke, tako da še vedno ohranjajo teksturo zrn. Teh na naših trgovskih policah ni lahko dobiti, so pa denimo zelo priljubljeni na Škotskem in v Angliji. Takšne, manj obdelane vrste ovsenih kosmičev so seveda bolj zdrave, vendar pa njihova priprava zahteva nekaj več časa. 

Grobi ovseni kosmiči 

Angleži tej vrsti ovsenih kosmičev pravijo »rolled oats« ali »old-fashioned oats«. Posamezen kosmič je ploščate in nepravilne okrogle oblike ter ima malce več teksture. Izdelujejo jih tako, da cela zrna najprej malce oparijo, da se zmehčajo, nato pa jih zvaljajo v kosmiče. Tako omogočijo, da se žitarica hitreje skuha. 

Ta vrsta ovsenih kosmičev je uporabna predvsem  za pripravo domače granole, piškotov, mafinov, kruha in drugega peciva. Dodajate jih lahko drugim kosmičem ali pa iz njih skuhate kašo. Lahko jih uporabite tudi za pripravo vegetarijanskih polpetov ali domačega ovsenega napitka. Na spodnjih povezavah boste našli nekaj odličnih receptov:

Mehki, rahli oziroma fini kosmiči 

Rahli ovseni kosmiči so v nasprotju z običajnimi oziroma grobimi kosmiči tanjši, drobnejši in zato bolj topni. Pridobivajo jih iz rezanih (steel-cut) ovsenih zrn, ki jih razvaljajo v drobne ovsene kosmiče. Tako imajo še vedno iste hranilne vrednosti kot grobi kosmiči. So lažje prebavljivi ter ohranijo največ hranljivih in balastnih snovi.

Mehki kosmiči so vsestransko uporabni, še posebej pa so priljubljeni za pripravo kaš, pa tudi peciva in kruha, uporabite jih lahko tudi namesto drobtin.

Razlika med grobimi in mehkimi oziroma rahlimi ovsenimi kosmiči je predvsem ta, da prvi bolje ohranijo svojo obliko med kuhanjem in namakanjem, rahli ovseni kosmiči pa med kuhanjem bolj razpadejo. Se pa grobi polnozrnati kosmiči kuhajo nekoliko dlje kot mehki oziroma rahli. Na spodnjih povezavah boste našli tri odlične ideje za pripravo jutranje ovsene kaše: 

Instant kosmiči 

Na trgu je tudi vse več instant kosmičev, ki pa so med vsemi najslabša izbira, saj so od vseh treh vrst najbolj predelani. Pridobivajo jih namreč tako, da ovsena zrna skuhajo, posušijo in nato razvaljajo na čim tanjše lističe. Zato je njihova priprava tudi najhitrejša, saj jih lahko preprosto zmešamo z mlekom ali vodo. Vendar pa imajo zato najmanj teksture in so bolj »kašasti«. 

Ker po navadi vsebujejo tudi veliko umetnih sladil in dodanih sladkorjev, ki hitro dvignejo raven sladkorja v krvi, niso najbolj zdrava izbira. 

Ovseni kosmiči za zdrav zajtrk

Čeprav so te vrste ovsenih kosmičev prestale različne postopke obdelave in imajo zato različno teksturo ter čas priprave, pa imajo v osnovi vse iste hranljive snovi, saj so pripravljene iz celih zrn ovsa. 

Ovseni kosmiči so odličen vir prehranskih vlaknin, saj vsebujejo 55 odstotkov topnih in 45 odstotkov netopnih vlaknin. Prav zaradi topnih vlaknin v ovsenih kosmičih (betaglukani) veljajo za odličen prehranski vir.

Betaglukan je namreč vrsta polisaharida in dokazano pomaga zniževati raven holesterola, s tem pa močno zmanjšuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Poleg tega betaglukani spodbujajo delovanje imunskega sistema, saj postane telo zaradi njih zelo odzivno na različne bakterijske okužbe. Aktivirajo namreč makrofage, vrsto belih krvničk.

Poleg tega so ovseni kosmiči bogati tudi z vitamini, minerali in antioksidanti. So tudi edini vir avenantramidov, antioksidantov, ki krepijo naše zdravje. 

Ovsene kosmiče lahko uživamo surove, lahko pa jih skuhamo v vodi ali mleku skupaj s sadjem in začimbami. Ovsene kosmiče lahko uporabimo tudi za zgoščevanje juh, desertov in smutijev.

Najbolj zdravi so, če jih čez noč namakamo v vodi, jogurtu, sadnem soku ali mleku. Pri tem nekoliko fermentirajo, kar je dobro, saj se nekoliko razgradi fitinska kislina. Telo sicer potrebuje tudi to, saj je pomembna zaradi ustvarjanja zalog fosforja, vendar pa lahko  fitinska kislina v prevelikih količinah predstavlja tudi težavo. Nase namreč veže kalcij, in to že v črevesju. Telo tako začne črpati zaloge kalcija iz kosti, da bi nevtraliziralo fitinsko kislino, kar lahko povzroči težave na kosteh, pa tudi prebavne težave.

Sicer pa takšni pripravi ovsenih kosmičev »čez noč« pravijo tudi Bircher muesli, izvira pa iz Švice. Jed je namreč pred več kot stotimi leti razvil švicarski zdravnik Maximilian Bircher-Benner, ki je želel svojim bolnikom ponuditi hranljiv in lahko prebavljiv zajtrk. V izvirniku se jedi reče Birchermüesli oziroma skrajšano »müesli«. Beseda je pomanjševalnica, ki pomeni »kaša« ali »pire«. Gre za mešanico ovsenih kosmičev, oreščkov, rozin in drugega suhega sadja. Švicarji jo po navadi jedo z jogurtom. Pogosto sestavine zmešajo že zvečer in pustijo, da se ovseni kosmiči čez noč prepojijo in zmehčajo.

Dolgo časa zanemarjeno živilo

Oves je žitarica, ki je bila nekoč pretežno namenjena prehrani domačih živali. Ker pa vsebuje beljakovino avenin, ki je koristna tudi za človeški organizem, so jo – predvsem v obliki ovsenih kosmičev – uvedli tudi v redno prehrano ljudi. Na Otoku in v nordijskih državah so ovseni kosmiči že tradicionalno živilo.

To rastlinsko kulturo sicer človek prideluje okoli 3000 let, kar je relativno malo. Zato velja za eno mlajših kultur, ki jih človek uporablja za prehranske namene. Sprva je oves veljal za plevel. Ob koncu bronaste dobe, ko so se vremenske razmere drastično spremenile in je oves kljub temu dobro uspeval, je postal tudi pomemben vir hrane za živino in ljudi. 

Njegova raba je nekoliko upadla s prihodom krompirja na staro celino. Konec 18. stoletja so ga tako uporabljali predvsem kot krmo za živino. V zadnjih desetletjih pa oves znova postaja izjemno pomembna žitarica v prehrani ljudi, predvsem pri ljudeh, ki se izogibajo pšenici in skrbijo za uravnotežene obroke.