Svežina se skriva v podrobnostih: teh znakov pri nakupu ne spreglejte

Sočno sadje, hrustljava solata in čvrste gobe niso le stvar sreče pri nakupu. Za občutek svežine stojijo številni dejavniki, od načina pridelave in skladiščenja do časa, ki preteče od pridelovalca do trgovske police. Z nekaj preprostimi triki lahko že med nakupovanjem izberete kakovostnejša živila in jim podaljšate obstojnost tudi doma.

Jesen je čas, ko se gobe pogosteje znajdejo na jedilnikih. Ker spadajo med bolj občutljiva živila, je pri nakupu dobro preveriti nekaj ključnih znakov kakovosti.

Sveži šampinjoni imajo čvrste klobučke, gladko površino in enakomerno barvo. Izogibamo se gobam z mehkimi deli, temnimi lisami ali prekomerno vlago v embalaži.

Pri gobah je pomemben tudi njihov izvor. Ker vsebujejo veliko vode, lahko že čas od obiranja do trgovske police vpliva na njihov videz in kakovost.

Tega se zavedajo tudi pri Šampinjonih Smuk, kjer pridelujejo šampinjone in ostrigarje. Njihova gobarska zgodba sega v leto 1991, danes pa so edini večji pridelovalec šampinjonov v Sloveniji. Od ročnega obiranja do trgovske police praviloma mine manj kot 24 ur, kar pomaga ohraniti značilne lastnosti gob. Njihova zgodba je del projekta Naravnost od pridelovalca, ki povezuje več kot 50 slovenskih pridelovalcev ter kupcem približuje živila z jasnim poreklom.

Tudi doma jih je najbolje porabiti čim prej. Hranimo jih v hladilniku, po možnosti v papirnati embalaži ali posodi, ki omogoča kroženje zraka, saj tako dlje ohranijo svoj okus in kakovost.

Čeprav so jabolka na prvi pogled pogosto videti podobna, lahko že nekaj preprostih znakov razkrije, ali so bila obrana v pravem času in ustrezno hranjena.

Kakovostno jabolko je na otip čvrsto, njegova lupina pa gladka in napeta. Mehki deli, udrtine ali poškodbe lahko pospešijo kvarjenje in skrajšajo obstojnost.

Pomembno pa ni le obiranje, temveč tudi ravnanje po njem. Neustrezni pogoji lahko hitro vplivajo na njihovo sočnost in teksturo.

Na Kmetiji Aškerc iz okolice Rimskih Toplic zato veliko pozornosti namenjajo skladiščenju pridelka. Več generacij sadjarske tradicije dopolnjuje sodobna tehnologija skladiščenja v kontrolirani atmosferi, ki pomaga ohranjati lastnosti jabolk tudi več mesecev po obiranju. Tako lahko kupci tudi pozneje v sezoni posežejo po sočnih slovenskih jabolkih.

Po nakupu jih je najbolje hraniti v hladnem prostoru ali hladilniku. Ker med zorenjem sproščajo etilen, jih je smiselno shranjevati ločeno od nekaterih drugih vrst sadja in zelenjave.

Listnata zelenjava hitro pokaže znake izgube svežine. Pri nakupu je zato dobro preveriti, ali so listi čvrsti, napeti in enakomerno obarvani. Povešeni listi, porjaveli robovi ali preveč vlage so lahko znak, da solata ni več v najboljšem stanju.

Pri solati je še posebej pomembno, da od polja do trgovine preteče čim manj časa, saj lahko listi hitro izgubijo svojo teksturo.

To dobro vedo na kmetiji pr' Markcu v Križah na Gorenjskem, kjer družina Jarc že desetletja prideluje različne vrste solatnic. Sadike vzgojijo sami, pridelek pa po obiranju ročno operejo in sortirajo. Tako solata, radič in druge vrtnine do trgovin prispejo v čim krajšem času.

Tudi doma lahko ostanejo dlje v dobri kondiciji, če jih hranimo v hladilniku in operemo šele tik pred uporabo. Če jih shranimo v posodi ali vrečki skupaj s papirnato brisačo, ki vpija odvečno vlago, bodo svežino ohranili še nekoliko dlje.

Krompir je eno najbolj vsakdanjih živil, a tudi pri njem kakovost pogosto razkrijejo podrobnosti. Pri nakupu je najbolje izbrati gomolje s čvrsto in nepoškodovano lupino ter se izogniti tistim z zelenimi deli, kalčki ali mehkimi mesti.

Za razliko od solate ali gob krompir ni živilo, ki bi ga morali porabiti takoj. Ob pravilnem skladiščenju lahko svoje lastnosti ohranja še dolgo po pobiranju.

Na Kmetiji Novak na Dolenjskem krompir sadijo v različnih obdobjih leta, s skrbnim skladiščenjem pa njegovo kakovost ohranjajo skoraj do nove sezone. Njihov primer lepo pokaže, da je pri nekaterih živilih prav znanje o shranjevanju enako pomembno kot sama pridelava.

Tudi doma mu najbolj ustreza temen, suh in hladen prostor, stran od neposredne sončne svetlobe. Tako bo dlje ohranil okus in primerno teksturo za pripravo različnih jedi.

Svežino mesa pogosto povezujemo predvsem z videzom, vendar barva ni edini pokazatelj. Pri nakupu je dobro preveriti, ali je embalaža nepoškodovana, meso enakomernega videza ter ali je jasno označeno njegovo poreklo.

Pri mesu ima pomembno vlogo tudi sledljivost, saj kupcu omogoča boljši vpogled v izvor mesa in način njegove pridelave.

Na Kmetiji Kogovšek se posvečajo ekološki reji goveda. Njihova bio govedina je rezultat skrbne reje, pri kateri sta v ospredju skrb za živali in spoštovanje do narave. Za ekološko govedino v SPAR-u poleg družine Kogovšek stojijo tudi drugi slovenski ekološki rejci. Vsak s svojo zgodbo, vse pa povezujejo skupna načela ekološke reje.

Po nakupu je meso priporočljivo čim prej shraniti v hladilnik in ga porabiti v skladu z navodili na embalaži. Če ga ne nameravamo uporabiti v kratkem času, ga lahko takoj zamrznemo in tako dlje ohranimo njegove lastnosti.

Svežino pogosto ocenjujemo po videzu, a veliko lahko razkrije tudi podatek o poreklu. Pri občutljivih živilih, kot so gobe, solata ali sadje, lahko na njihovo kakovost pomembno vpliva že čas, ki preteče od obiranja do trgovske police.

Projekt Naravnost od pridelovalca zato v ospredje postavlja ljudi, ki stojijo za hrano na naših krožnikih. Več kot 50 slovenskih pridelovalcev, sadjarjev, zelenjadarjev in rejcev s svojimi zgodbami dokazuje, da se kakovost začne že na njivi, v sadovnjaku, gobarni ali hlevu. V trgovinah SPAR lahko kupci njihove izdelke najdejo na enem mestu ter lažje izbirajo živila z znanim poreklom in sledljivostjo.