Fižol najprej namočimo

Suhi fižol je najbolje namakati v hladni vodi, vsaj 8–12 ur, najbolje kar čez noč. Namakanje skrajša čas kuhanja in zmanjša vsebnost oligosaharidov, ki jih človeško delo ni sposobno povsem razgraditi in asimilirati ter povzročajo neprijetno napenjanje. Pred kuhanjem vodo, v kateri se je fižol namakal, odlijemo in fižol speremo pod tekočo vodo. 

Če nimamo časa za dolgotrajno namakanje, lahko uporabimo hitri postopek: fižol prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati eno uro, nato ga odcedimo in speremo.

Pravilno kuhanje za popolno teksturo

Fižol kuhamo v sveži vodi, ne v isti, v kateri se je namakal. V lonec prilijemo dovolj hladne vode, da je fižol pokrit vsaj za nekaj centimetrov. Ko tekočina zavre, po približno 10–15 minutah kuhanja, vodo ponovno odlijemo, nato pa fižol zalijemo z vrelo vodo, v kateri naj se počasi kuha toliko časa, da se povsem zmehča. Čas kuhanja je odvisen od vrste fižola, običajno traja od 45 minut do 2 uri. 

Fižol vedno kuhamo na zmernem ognju, da se lahko zrna enakomerno zmehčajo, nikakor ne pustimo, da ves čas močno vre. Previsoka temperatura bo namreč poškodovala fižolova zrna in jih naredila bolj lepljiva, ali pa se fižol ne bo enakomerno skuhal.

Sol in kis dodamo šele proti koncu

Zelo pomembno pri kuhanju fižola je tudi, da ga ne solimo že na začetku kuhanja. Sol dodamo šele potem, ko je fižol že skoraj kuhan, saj sicer lahko upočasni mehčanje. Enako velja za kis, paradižnik in druga kisla živila.

Že na začetku kuhanja pa lahko fižolu za boljši okus dodamo polovico čebule, kakšen strok česna, timijanovo ali rožmarinovo vejico, tudi ščepec kumine ali čilija. 

Napenjanje lahko zmanjšamo tudi z nekaterimi živili

Poleg namakanja v vodi lahko proti napenjanju fižolu med kuhanjem dodamo lovor, kumino, majaron, timijan, šetraj, alge kombu ali ingver.  Vsa omenjena živila namreč s svojimi lastnostmi preprečujejo kasnejše nastajanje plinov v telesu. Podoben učinek naj bi imelo tudi žvečenje janeža takoj potem, ko smo zaužili fižolovo jed. 

Še en trik za hitrejše mehčanje in manj napenjanja

Soda bikarbona spremeni pH vode in jo naredi bolj bazično, kar pospeši razgradnjo pektina v fižolovi lupini. To pomeni, da se fižol hitreje skuha in postane mehkejši. Sodo bikarbono lahko uporabimo tako pri kuhanju fižola kot tudi pri njegovem namakanju, predvsem pa moramo paziti, da je ne uporabimo preveč, saj bo imel fižol drugače rahlo milnat priokus.

Pri namakanju: Dodajte 1/2 čajne žličke sode bikarbone v vodo, v kateri namakate fižol. Nato ga pred kuhanjem dobro sperite.

Pri kuhanju: Med kuhanjem lahko dodate 1/4 čajne žličke sode bikarbone na liter vode.

Soda bikarbona pa naj bi poleg hitrejšega mehčanja pomagala tudi razgraditioligosaharide in s tem zmanjšati prebavne težave.

Ne zavrzite vode

Voda, v kateri se je kuhal fižol, je polna okusa in škroba. Lahko jo uporabimo tako, da jo dodamo omakam, juham in enolončnicam. 

Shranjevanje in uporaba fižola

Kuhan fižol lahko hranimo v hladilniku do tri dni ali pa ga zamrznemo za kasnejšo uporabo. Odlično se poda v enolončnice, solate, priloge ali kot osnova za namaze, kot je humus. Nekaj okusnih idej, kako ga lahko (u)porabite vam ponujamo na spodnjih povezavah:

- Pečen fižol s sirom in jajci
- Prebranec s slanino
- Humus iz belega fižola
- Zelenjavna mineštra s testeninami
- Pečena jajca v začinjeni omaki s fižolom
- Namaz iz fižola in pečenega česna