Ste se kdaj vprašali, kaj vse nam daje narava in kako bi življenje izgledalo brez njenih darov? Si predstavljate, kako bi živeli brez pitne vode, svežega zraka, okusne hrane in zdravega telesa? Gre za na prvi pogled majhne stvari, ki jih v hektičnem vsakdanu zlahka spregledamo, a je njihov manko nenadomestljiv. Zato se bomo danes posvetili nasvetom za boljši izkoristek hrane, saj smo je glede na podatke Statističnega urada v letu 2019 zavrgli več kot 140 tisoč ton, od tega so več kot polovico prispevala prav gospodinjstva. V tej ogromni količini naj bi bila glede na ocene več kot tretjina hrane še vsaj delno užitna, torej taka, ki bi jo z nekaj iznajdljivosti lahko še uporabili oziroma shranili.
Kaj shraniti v hladilnik in kaj v shrambo?
Dejstvo je, da se moramo naučiti spoštovati in ceniti darove narave, saj se za njimi skriva kopica dela pridnih rok. Začnemo lahko z majhnimi koraki. Za začetek se velja denimo pozanimati o ustreznem shranjevanju nakupljenih svežih sestavin. Na ta način bodo namreč dlje časa ostala sveža in uporabna. Vsaka vrsta sadja in zelenjave zahteva drugačno shranjevanje, pri tem pa igrajo pomembno vlogo temperatura, svetloba, zračna vlaga, pa tudi pravi sosedje.
Sveže zrele darove narave lahko v večini primerov shranimo v hladilnik, saj hladna temperatura upočasni ali ustavi proces zorjenja. A to ne velja za vse. V hladilniku je dobro shraniti tista živila, ki uspevajo v bolj severnih in osrednjih geografskih širinah: brokoli, motovilec, kumare, zelje, zeleno špinačo, grozdje, slive, jagodičevje, marelice, breskve, češnje in podobne poljščine. Za dodatno ohranitev svežine jih lahko pospravimo v posode ali vrečke za shranjevanje, saj s tem preprečimo izhlapevanje vode.
Sadje in zelenjavo, ki sta že v naravnem okolju vajena višjih, celo tropskih temperatur je bolje shraniti na kuhinjskem pultu ali v shrambi. Sem denimo sodijo banane, ananas, mango, papaja, pa tudi zelenjava sredozemskega izvora: paprika, bučke in paradižnik.
Tako v hladilniku kot v shrambi je potrebno paziti tudi na to, da damo skupaj živila, ki so v prijateljskih odnosih. Nekatero sadje in zelenjava namreč oddajata brezbarven, naravni zorilni plin etilen, ki pospešuje proces zorenja tudi pri sadežih v neposredni bližini, to pa lahko vodi v predčasno gnitje. Pri sadju veliko etilena vsebujejo jabolka, banane, nektarine, breskve in marelice, pri zelenjavi pa velja izpostaviti paradižnik. Vse našteto je zato bolje hraniti ločeno, razen če želimo, da katero živilo hitreje dozori.
Kaj pa sadje in zelenjava, ki ju želimo shraniti za več mesecev?
Tisti, ki sadje in zelenjavo pridelujejo doma, se srečujejo še z enim izzivom: večjimi količinami v času visoke sezone. Jasno je, da vsega ni mogoče porabiti, prav tako bi bil greh kar koli zavreči. Nekaj lahko razdelite med sosede ali prodate, veliko pa lahko tudi shranite. Iz paradižnika, paprike, bučk in jajčevcev lahko denimo skuhate omake, veliko sadja in zelenjave lahko vložite v slanico ali skuhate kompot, džem, čežano in marmelado, nekaj poljščin lahko tudi posušite in shranite bodisi kot suho sadje bodisi zmeljete v okusno začimbno mešanico. Skoraj vso sadje in zelenjavo lahko tudi pasteriziramo, torej segrejemo do visoke temperature in nato shranimo v zaprte kozarce brez kisika, ali pa zamrznemo. Za nekatere vrste zelenjave je bolje, da jo prej blanširamo, torej za kratek čas potopimo v vročo vodo, saj zaradi kratkotrajnosti postopka obdrži prvovrsten okus in hrustljavost ter večino vitaminov in mineralov.
Shranjevanje sadja in zelenjave torej ni nobena velika umetnost, je pa res, da zahteva kar nekaj časa. A na ta način lahko močno zmanjšamo delež odpadne hrane in pokažemo hvaležnost naravi za vse njene darove. Tega se zelo dobro zavedajo tudi v podjetju Eta Kamnik, ki pod blagovno znamko Natureta sadje in zelenjavo shranjujejo ter predelujejo v pester nabor kisov, olj, sladkih ali slanih nalivov vložene zelenjave in stročnic, pripravljenih jedi, delikatesnih prilog in namazov, zamrznjene zelenjave, sadnih namazov in kompotov. Zavedajo se, da brez darov narave kupcem ne bi mogli ponuditi kakovostnih domačih izdelkov, zato bodo v znak hvaležnosti vzpostavili demonstracijsko eko njivo, s katero bodo pripomogli k ohranjanju kmetijske krajine, obenem pa pridelali okusen pridelek.
Izkazovanje hvaležnosti ima številne pozitivne učinke
Morda dobre misli o naravi ne bodo ničesar spremenile, morda pa bodo vsaj za trenutek vzbudile razmislek o darovih, ki nam jih daje. Zato vas vabijo, da delite svojo hvaležnost do narave na družbenih omrežjih in prispevate majhen košček k temu, da spoznamo, da so lahko samoumevne stvari tiste, ki na koncu štejejo največ. V objavah se spomnite drobnih stvari in vsakdanjih trenutkov, ki vam pomenijo veliko in za katere ste hvaležni, pod njimi pa označite #hvalanarava in @etanatureta ter spodbudite tudi ostale, da razmislijo o svoji hvaležnosti. Ta namreč poveča veselje, dobro voljo in raven potrpežljivosti, kar pripomore k lažjemu sprejemanju odločitev na karierni in osebni poti. Hvaležni ljudje bolje in dlje spijo ter potrebujejo manj časa, da potonejo v globlji spanec, prav tako pa se bolje razumejo z drugimi, zato lažje ohranijo dobre medsebojne odnose.
Razlogov za hvaležnost je torej ogromno, zato ne skoparimo z njenim izkazovanjem. Pri tem ne pozabimo na naravo, ki nam daje svež zrak, da lahko zadihamo s polnimi pljuči in je polna vode ter dobrih sadežev, brez katerih ne bi živeli v obilju, ki smo ga deležni. Spomnimo se na to vsakokrat, ko v trgovini izbiramo sadje in zelenjavo.
Sponzorirana objava
