V Sloveniji smo v povprečju zavrgli 68 kilogramov hrane na prebivalca, polovica te odpadne hrane je nastala v gospodinjstvih. Občutek je, da smo v času, ko smo morali ostajati doma in zmanjšati odhode v trgovino, začeli tudi bolj smotrno izkoriščati živila. A, kaj, ko sta po parih dneh sadje in zelenjava začela izgubljati svojo obliko in čvrstost. 

Helen White, britanska strokovnjakinja, ki deluje na področju svetovanja glede zmanjšanja odpadne hrane, je za BBC podala nekaj nasvetov o tem, kdaj hrane ni treba zavreči, čeprav se nam zdi, da več ni uporabna.

Kaj storiti, ko se sadje in zelenjava zgubata?

Strokovnjakinja pravi, da je treba najprej poskrbeti za to, da svežemu sadju in zelenjavi podaljšamo rok trajanja. To pa se bo zgodilo, če jih hranimo v hladilniku, kjer naj bo temperatura nastavljena na manj kot 5 stopinj Celzija. »Nekatero sadje, kot so hruške in avokado ali slive, ki še ni povsem zrelo, mora dozorevati na sobni temperaturi,« pravi Whitova. 

V hladilniku sicer ni priporočljivo shranjevati banan, čebule, nedotaknjenega ananasa in krompirja. Ostala sveža živila je priporočljivo shranjevati v originalni embalaži, saj bo ta pomagala ohraniti svežino. Ko enkrat odpremo pakirano solato ali korenje, lahko v vrečko dodamo papirnato brisačko, ki bo posrkala odvečno vlago, ki se proizvaja zaradi suhega zraka v hladilniku. Korenje lahko shranimo tudi v posodo s pokrovom. Gobice bodo dlje časa zdržale v papirnati vrečki, lahko jih damo  tudiv škrnicelj iz papirnatih brisačk. 

Tudi, če se sadje nekoliko zguba, je praviloma še vedno užitno. Če pa je začelo plesneti, potem zagotovo sodi med odpadke. »Dodajte zgubano sadje v smoothije ali omake, ali pa ga skuhajte – na pamet mi pade slivov kompot ali omaka, juha iz rdeče paprike ali polnjene paprike, celo popraženo grozdje je lahko okusen dodatek solati,« pravi. 

Mehek korenček, krompir ali jabolka – kaj z njimi?

Sčasoma lahko sadje ali zelenjava postaneta mehka in ne nudita več istega okusa. Jabolka denimo lahko postanejo »mokasta« in takšen okus marsikomu ne odgovarja, korenček izgubi svojo čvrstost. Čeprav nam v takšni obliki ne bodo več teknila, pa jih kljub temu še vedno lahko izkoristimo za pripravo različnih jedi. 

Tudi tukaj se lahko takšnemu »propadanju« živil izognemo s pravilnim skladiščenjem. »Krompir moramo hraniti na hladnem, temnem in suhem mestu, da ga ohranimo v najboljši formi. Pozabite na skledo sadja za jabolka: hranite jih v hladilniku, presenečeni boste nad tem, kako dolgo tam ostanejo sveža in hrustljava. Če postanejo mokasta, je najboljša možnost, da jih uporabimo pri kuhanju. Dodajte jih v smoothie  ali celo v curry, uporabite pri pripravi čežane ali pa jih pokuhajte za pito ali nadev za drobljenec,« svetuje Helen. 

Če se zgodi, da se vam je zmehčala večja količina krompirja, lahko iz njega naredite pire krompir, ki ga nato v porcijah zamrznete in po potrebi uporabite. Če je čebula v vašem skladišču začela poganjati, lahko večji del čebule takoj uporabite, poganjek pa lahko posadite in v nekaj dneh pridelate mlado čebulo. 

»Zmehčano korenasto zelenjavo lahko poskusite tudi »oživeti«. Hladna kopel jih lahko poživi, podobno tako kot osebo. Dobro je, če odrežete del na konici (vendar to ni nujno), nato bodisi postavite zelenjavo v kozarec zelo hladne vode, ali pa jih položite v posodo z ledeno vodo in jo postavite v hladilnik, da vidite, če bo morda nabreknila,« pravi svetovalka za zmanjšanje odpadne hrane. 

Lupiti ali ne lupiti?

Krompirja ni treba vedno lupiti. Še posebej mladi krompir je izjemno dober, če ga pripravimo kar z olupkom vred. Pečen krompir bo imel dodatno hrustljavo noto, kuhan krompir z olupkom pa je prav tako okusen. Če ga želimo vseeno olupiti, bo s kuhanega krompirja olupek z lahkoto zdrsnil, pri tem pa bo odpadek resnično minimalen. 

Kaj pa gobice? Šampinjonovih betov se ponavadi še vedno drži črna prst. A strokovnjakinja pravi, da ga zaradi tega še ni treba prirezati. »Gobice moramo obrisati s kuhinjsko ali papirnato brisačko, da odstranimo zemljo, to je vse. Če jih operemo, postanejo sluzaste.«

Prav tako rdeče pese ni treba lupiti, če jo nameravamo peči v pečici. Le dobro jo je treba oprati in očistiti. Pesini listi se lahko uporabijo na podobne načine kot denimo špinača ali blitva. 

Pri cvetači, brokoliju, zelju lahko pojemo skoraj vse – tudi listke, pecelj, sredico zelja. Prav tako so užitna tudi stebla začimbnic, denimo peteršilja, koriandra, mete ... Lahko jih nasekljamo in dodamo v omake ali kuhane jedi, lahko pa jih tudi zmeljemo v pesto. Stebla peteršilja lahko tudi zamrznemo in jih uporabimo pri kuhanju juh in jušnih osnov. 

»Veliko obrezovanja in lupljenja je bolj stvar osebne preference kot dejanskega okusa. Če vam je užitno, pojejte, če ni, vrzite v biološke odpadke,« je jasna Britanka.