Živilska industrija se že desetletja trudi obvladovati umazanijo, glive, žuželke in bakterije, ki skušajo najti prostor v listih solate ali na površini jagod. Toda tudi z modernimi pesticidi in razkužili, ki imajo lahko lastna tveganja glede kontaminacije izdelkov, komercialna obdelava pridelkov ni popolna. Ko breskev ali krompir prispejo iz kmetije v trgovino in nato v vašo kuhinjo, jih moramo vedno oprati. Strategija pranja pa naj bo odvisna od vrste pridelka in tega, katerih onesnaževalcev se želimo znebiti.

Kako odstraniti vidne nečistoče?
Umazanija, žuželke in drugi delci niso ravno okusni, a ker so vidni, jih je najlažje prepoznati in odstraniti. Preprost curek hladne tekoče vode je zelo učinkovit za pranje pridelkov z gladko kožo, kot so jabolka in paradižniki. Pri zelenjavi z listi, kot so solatne glave, je priporočljivo liste ločiti in jih nekaj minut namakati v veliki posodi hladne vode, nato pa jih temeljito sprati. Pri pridelkih z grobo površino, kot so melone, korenovke ali gubasti citrusi, pomaga uporaba krtačke za sadje in zelenjavo.
Nekatere metode pranja lahko povzročijo tudi neželene spremembe – pri pretiranem drgnjenju se lahko poškodujejo celice rastlin, kar vodi v iztekanje soka, spremembo okusa ter hitro kvarjenje. Zato sveže pridelke vedno operite tik pred zaužitjem. Z občutljivimi zelišči in mehkim sadjem ravnajte nežno – čiščenje malin ali bazilike ni enako čiščenju krompirja.
Sadje in zelenjavo po pranju previdno osušite, da preprečite razvoj plesni in drugih mikrobov. Solatna centrifuga je odlična za odstranjevanje vode, v shranjevalno vrečko pa lahko dodate tudi papirnato brisačko, ki vpije odvečno vlago.
Kako resno je treba jemati mikrobe in pesticide?
Ne glede na to, ali uporabljate posebne pripravke ali ne, naj bo temeljito izpiranje, drgnjenje in ščetkanje osnova vašega postopka pranja. Tako se ne izognete le umazaniji, temveč tudi zmanjšate možnosti, da zaužijete mikrobe in ostanke pesticidov.
Mikrobi, kot so E. coli, Salmonella in Listeria, so trdovratnejši od umazanije in žuželk, saj jih je na kontaminiranih pridelkih lahko na milijone. V določenih primerih lahko pranje in ščetkanje s tekočo vodo odstrani do 99 % bakterij, a tisti 1 % lahko še vedno povzroči bolezen.
Strokovnjaki za varnost hrane poleg temeljitega pranja priporočajo tudi čiščenje površin, desk in krtačk z milom, da zmanjšate možnost navzkrižne kontaminacije. Če ste posebej zaskrbljeni zaradi zdravja, je najbolje pridelke tudi toplotno obdelati (blanširanje, peka, kuhanje), saj tako uničite morebitne patogene.
Kar zadeva pesticide, so ti pogosto omejeni le na površino sadeža. Čeprav lahko nekateri prodrejo v meso, se mnogi vežejo na maščobe in ostanejo na lupini. Za razliko od mikrobov, ki se lahko razmnožujejo, ostanke pesticidov pogosto preprosto odstranimo z lupljenjem.
Standardna metoda za pridelke brez lupine je temeljito čiščenje pod hladno vodo. Dodatki, kot so soda bikarbona ali kis, lahko pomagajo razgraditi voščeno plast, a dokazi, da so res bolj učinkoviti od navadne vode, so šibki. Če želite zmanjšati tveganje, izberite bio pridelke ali se pozanimajte, kateri sadeži in zelenjava vsebujejo največ ostankov pesticidov.

Kaj pa predhodno oprana zelenjava?
Pridelki z oznako "že pripravljeni za uživanje" so predhodno temeljito oprani in zapakirani, da bi se izognili ponovni kontaminaciji. Dodatno pranje doma ni potrebno in lahko celo poslabša okus ali teksturo.
Popolnoma zanesljive metode za odstranjevanje vseh tveganj pri svežih pridelkih ni. Če imate zdravstvene težave, zaradi katerih ste posebej občutljivi na mikrobiološke okužbe ali pesticide, je najboljša kombinacija več ukrepov: pazljiva izbira pridelkov, temeljito pranje, lupljenje in po potrebi tudi kuhanje.
Povzeto po Epicurious.com