Slovenci imamo številna zakoreninjena prepričanja o prehrani, ki se prenašajo iz roda v rod, pogosto brez znanstvene podlage. Čeprav se nam marsikateri nasveti iz otroštva zdijo povsem logični in jim še danes nezavedno sledimo, številni med njimi temeljijo bolj na tradiciji kot na dejstvih.
Pod drobnogled smo vzeli pet najbolj razširjenih prehranskih mitov in preverili, kaj o njih pravi sodobna znanost.
1. Za močne kosti moramo piti mleko
Med Slovenci velja prepričanje, da moramo za zdrave in močne kosti piti mleko. Mleko je res dober vir kalcija, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju trdnosti kosti, vendar pa ni edini dejavnik, ki vpliva na zdravje kosti. Pomembno vlogo igrajo tudi redna telesna aktivnost, zadosten vnos vitamina D, magnezija in beljakovin.
Poleg tega mnogi ljudje mleka ne prenašajo zaradi laktozne intolerance, vendar to še ne pomeni, da ne morejo zaužiti dovolj kalcija. Tega namreč najdemo tudi v drugih živilih, kot so zelenolistna zelenjava, oreščki, tofu.
Mleko torej ni nujno edini ali glavni vir kalcija. Za zdrave in trdne kosti je ključna raznolika in uravnotežena prehrana.
2. Kruh redi
Velikokrat kruh označujemo kot glavnega krivca za pridobivanje telesne teže. Vendar kruh sam po sebi ni kriv za odvečne kilograme, ampak je pri tem treba pogledati količino, vrsto kruha in živila, s katerimi ga uživamo.
Bel kruh vsebuje veliko hitro prebavljivih ogljikovih hidratov, zaradi česar smo kmalu spet lačni. Poleg tega ga pogosto jemo skupaj s sladkimi ali mastnimi namazi, kar poveča energijsko vrednost obroka. Polnozrnat kruh je tako boljša izbira, saj vsebuje več vlaknin, ki pripomorejo k daljši sitosti in bolj stabilni ravni sladkorja v krvi.
Najpomembnejše je zmerno in premišljeno uživanje kruha ter izbira kakovostnih namazov, ki ga spremljajo.
3. Zvečer ne smemo jesti sadja
Pogosto slišimo, da uživanje sadja v večernih urah ni priporočljivo, saj naj bi povzročalo napihnjenost ali pa celo vodilo v pridobivanje telesne teže.
Res je, da nekateri ljudje zvečer po zaužitju sadja občutijo nelagodje ali težave s prebavo, zato je zanje boljše, da se mu izognejo. Na splošno pa je sadje tudi zvečer lahko zdrav prigrizek, saj vsebuje vlaknine, antioksidante, vitamine in minerale. Čeprav vsebuje tudi sladkor, ta v zmernih količinah ne povzroča kopičenja maščob.
Ključno je, da poslušamo svoje telo. Če vam sadje zvečer ne povzroča težav, ga lahko brez skrbi uživate.
4. Mrzla pijača škodi želodcu
Marsikoga izmed nas so starši opozarjali, da po obroku ne smemo piti hladne vode, ker naj bi ta škodila želodcu. V resnici hladna voda pri večini ljudi nima pomembnega vpliva na prebavo. Pri bolj občutljivih posameznikih lahko hladnejše pijače povzročijo nelagodje, vendar gre za izjemo, ne pravilo.
Glavno vodilo naj bo poslušanje lastnega telesa. Če vam mrzla voda ustreza, ni razloga, da bi se ji izogibali. Če pa opazite nelagodje, raje posezite po mlačni vodi ali vodi sobne temperature.
5. Po jedi moramo počivati
Velikokrat slišimo, da po obroku ne smemo skakati, teči ali plavati, saj naj bi to motilo prebavo ali povzročilo krče. Vendar je dejstvo, da ima telo sposobnost učinkovito uravnavati prebavne procese tudi med lažjo telesno dejavnostjo.
Zmerna aktivnost po obroku, kot je hoja, lahko prebavi celo koristi, saj spodbuja delovanje prebavil in zmanjša občutek napihnjenosti. Res pa je priporočeno izogibanje intenzivni vadbi tik po večjem obroku, saj lahko povzroči nelagodje in slabost.
Po obroku si privoščite 10–20 minut hoje, bolj naporne aktivnosti, kot sta plavanje ali tek, pa raje načrtujte kakšno uro po obroku.
Viri: healthline.com, zdravo.si, prehrana.si
