Predpustni čas je odlična priložnost, da pred 'velikim finalom' ocvremo kakšno testno serijo krofov oziroma, kot rade pravijo izkušene gospodinje, ki imajo njihovo pripravo v malem mezincu, 'da vidimo, če še znamo'. Ta čas je tudi namenjen preizkušanju novih receptov, preverjanju, če so se morda pojavili kakšni novi triki in postopki priprave ter morda tudi iskanju kakšnih bolj zdravih alternativ. 

Priprava krofov velja za pravo umetnost, ki se prenaša iz roda v rod in za katero glede na njihovo vsesplošno priljubljenost tudi ni bojazni, da bi utonila v pozabo. Zato tudi ne preseneča, da se izkušeni slaščičarji s svojimi umetninami vsako leto predstavijo na tekmovanju Naj krof Slovenije. Lansko leto sta slavili mladi slaščičarki Lea Sterle in Stela Špoljar iz BIC Ljubljana, ki sta v dveh kategorijah po mnenju strokovne žirije pripravili najboljši klasični in tudi najboljši inovativni krof leta 2024. 

Stela in Lea sta torej pravi mojstrici priprave krofov, zato smo se nanju obrnili na pomoč, da nam razkrijeta, kako se pripravijo najboljši krofi. Mladi slaščičarki sta nam z veseljem razkrili celoten postopek priprave; od gnetenja testa in oblikovanja kroglic do cvrtja krofov in samega polnjenja. Med njuno demonstracijo smo izvedeli veliko drobnih skrivnosti, med drugim tudi to, kako dosežemo, da se značilen bel obroček oziroma 'krancelj' po cvrtju prehitro ne posede. Vse to in še več izveste v spodnjem videu:

Ali lahko pripravimo tudi drugačne krofe?

Kratek odgovor na zgornje vprašanje bi bil: seveda! Klasiki, ocvrtem kvašenem krofu z marmelado, se tako v zadnjih letih pridružuje še raznolika paleta takšnih in drugačnih krofov ter receptov zanje. Tako lahko na primer namesto marmelade za polnjenje uporabimo vanilijevo, čokoladno ali v zadnem času zelo priljubljeno pistacijevo kremo. Namesto s posipom iz sladkornega prahu lahko krofe oblijemo s poljubno glazuro ter jih potrosimo s sladkornimi mrvicami, kokosom, nastrgano čokolado in številnimi drugimi dodatki. 

Poigramo se lahko tudi z uporabo bolj zdravih sestavin pri pripravi testa in pripravimo krofe iz polnozrnate moke, krofe brez jajc, brezglutenske krofe ter tudi krofe brez jajc in mlečnih izdelkov, ki so primerni za vegane. Pri tem moramo vedeti, da vse te spremembe nekako tudi vplivajo na končni videz, teksturo in tudi sam okus krofov. Nekaj alterternativ sta nam predstavili tudi Lea in Stela ter nam ob tem tudi pojasnili, v čem se tako pripravljeni krofi razlikujejo od 'klasičnih'. Preverite v spodnjem videu: 

Še nekaj napotkov za uspeh

Če se boste priprave krofov lotili prvič, vam svetujemo, da si pred samim začetkom še enkrat podrobno pogledate zgornji video, nato pa po naši spletni strani pobrskajte za dobrimi recepti za krofe ali pa za preverjen recept prosite kar svojo mamo ali babico. Najboljši recepti za krofe se namreč navadno vedno prenašajo iz roda v rod. Stela in Lea ob tem vsem, ki se s cvrtjem krofov šele spoznavate, svetujeta: "Predvsem vanje vnesite veliko ljubezni in potrpljenja. Kvasovke so namreč živ organizem in z njimi je treba lepo in spoštljivo ravnati." "Predvsem pa vaja dela mojstra, če mojster dela vajo," sta mladi slaščičarki še hudomušno dodali. Za konec sta nam zaupali tudi nekaj ključnih stvari, na katere moramo biti pri pripravi krofov še posebej pozorni, da smo na koncu zadovoljni s končnim rezultatom:

– Testo za krofe ne sme biti pretrdo, ampak mora biti lepo voljno, gladko in mehko. Če bo trdo in zbito, ne bo dobro plavalo na olju, zato krofi tudi ne bodo imeli lepega belega obročka. 

– Pri pripravi kvasnega nastavka pazimo, da kvasovk ne uničimo s previsoko temperaturo. Tekočina, ki jo dodamo kvasu, naj bo ogreta na približno 35 stopinj Celzija. 

– Pomemben je tudi čas gnetenja, saj mora biti testo dobro vgneteno, da se v primeru uporabe navadne pšenične moke (ali namenske moke za krofe) ustvarijo glutenske vezi. Z daljšim gnetenjem se ustvarijo bolj stabilne vezi, ki poskrbijo za boljšo strukturo krofov. Z gnetenjem pa tudi ne smemo pretiravati. Stela in Lea pravita, da testa ne gnetemo več kot 15 minut. 

– Zelo pomembno je tudi pravilno kroglanje krofov, ki poskrbi, da se ustvari lepa in gladka površina. Kako se krofi pravilno kroglajo, preverite v zgornjem videu priprave krofov. 

– Krofi tudi ne smejo biti preveč ali pa premalo vzhajani. Če jih vzhajamo predolgo, bodo po cvrtju hitro padli skupaj, če jih premalo vzhajamo, pa testo ne bo imelo dovolj časa, da razvije zračno strukturo, zato bodo krofi težki namesto rahli in puhasti. Najbolj optimalen čas vzhajanja je med eno in dvema urama, pri tem pa moramo seveda tudi upoštevati tudi temperaturo prostora in ostale dejavnike, ki vplivajo na samo vzhajanje. 

– Pri cvrtju krofov pazimo, da je olje segreto na pravilno temperaturo. Pri optimalni temperaturi, ki se giblje med 160 in 170 stopinjami Celzija, krofe na vsaki strani cvremo 3 minute, pri čemer posodo na začetku vedno pokrijemo. Stela in Lea pri tem svetujeta, da je bolje, če ohranjamo temperaturo okoli 160 stopinj Celzija, saj se lahko drugače krofi na zunanji strani prehitro obarvajo, znotraj pa ostanejo še nekoliko surovi. 

– Pripravljene krofe je najbolje shranjevati v zaprti posodi, da se prehitro ne izsušijo. Najbolje je, da jih shranjujemo na sobni temperaturi in ne v hladilniku. 

– Kar se tiče zamrzovanja krofov pa mladi slaščičarki svetujeta, da je bolje, da zamrznemo nevzhajane kroglice. Ko želimo krofe pripraviti, kroglice najprej odtajamo in pustimo, da vzhajajo, nato pa jih ocvremo v segretem olju. Če nimamo časa za vzhajanje in cvrtje, pa lahko zamrznemo tudi že pripravljene krofe, a se bo odmrzovanje zagotovo poznalo na njihovem okusu.