Pravijo, da so najpreprostejše stvari pogosto tudi najboljše. To zagotovo drži za francosko pecivo clafoutis (izgovorjava: klafuti). Gre namreč za eno najpreprostejših sladic, ki jo lahko pripravimo, če imamo pri roki češnje, jajca, moko, mleko in sladkor. Je kot nalašč, ko dobimo nenapovedane obiske ali pa ko se nam zahoče nekaj sladkega, a se nam ne da preveč »pacati« po kuhinji.
Beseda »clafoutis« izvira iz glagola »clafir«, kar v okcitanščini (jeziku, ki ga govorijo v južni Franciji) pomeni »napolniti«. Pri tej sladici zmes iz jajc, mleka in moke »napolnimo« s češnjami. Po svoji kremasti strukturi malce spominja na puding, le da ima zapečen rob – tako kot pri pravem pecivu.
Kdaj točno in kako je nastala sladica clafoutis, ni znano. Znano pa je, da izvira iz francoske regije Limousin, od tod pa se je v 19. stoletju razširila po vsej Franciji. Svetovno slavo ji je prinesla ameriška televizijska kuharica Julia Child, ki je recept zanjo vključila v svojo knjigo o francoski kuhinji Mastering the Art of French Cooking.
Tradicionalno se clafoutis pripravlja iz črnih češenj, vendar pa lahko namesto češenj uporabimo tudi kakšno drugo sezonsko sadje (jagode, marelice, slive, borovnice, maline itd.). Nekateri sicer menijo, da v tem primeru ne moremo več govoriti o clafoutisu, pač pa gre za t. i. »flaugnarde« (znano tudi kot flagnarde, flognarde ali flougnarde).
Po originalnem receptu za clafoutis češenj ne izkoščičijo, pač pa jih v pecivu zapečejo cele, s koščicami vred. S tem ves sok češenj ostane v pecivu, med peko pa koščice testu dodajo še rahlo aromo, ki spominja na mandlje. Češnjeve koščice namreč vsebujejo snov benzaldehid, ki je naravno prisotna tudi v mandljih, zato ji pravijo tudi olje grenkih mandljev. A če boste pri pripravi uporabili cele češnje, pazite, da svoje goste opozorite na koščice, saj je v nasprotnem primeru lahko to zelo nevarno za zobe.
CLAFOUTIS S ČEŠNJAMI
Originalno se to pecivo pripravlja v litoželezni ponvi in speče v pečici. Če litoželezne ponve nimate, lahko uporabite tudi manjši okrogel ali pravokoten pekač.
Za pripravo potrebujete:
300–400 g sladkih češenj
2 jajci
50 g moke
50 g sladkorja
1 vaniljev sladkor
2 dl mleka (namesto mleka lahko uporabite sladko smetano ali pa uporabite kombinacijo mleka in smetane)
ščepec soli
maslo (za pekač)
sladkor v prahu za posip
Postopek priprave
Pripravite manjši pekač, ki ga namastite z maslom. Pečico segrejte na 180 stopinj Celzija.
Operite češnje in jih po želji izkoščičite. Če niso preveč sladke, jih lahko posladkate (z dvema žlicama rjavega sladkorja) in pustite stati v pokriti posodi približno eno uro. Češnje se bodo tako prepojile s sladkorjem in bodo bolj aromatične.
V večji posodi stepite jajci, sladkor in vaniljev sladkor, da dobite kremasto zmes. Moko, ki ste ji dodali sol, postopoma primešajte v jajčno zmes. Postopoma dodajajte tudi mleko oziroma sladko smetano in vse skupaj dobro premešajte, da ne nastanejo grudice. Testo mora biti tekoče, podobno kot zmes za palačinke.
Češnje stresite v pomaščen pekač in jih po njem enakomerno razporedite. Nato češnje prelijte s pripravljeno zmesjo. Pekač malce potresite, da testo pride do dna ter se lepo združi s češnjami in njihovim sokom.
Pekač nato postavite v segreto pečico in pecivo pecite 30–35 minut oziroma dokler ne dobi lepe zlato rjave barve. Pecivo je pečeno, ko malce naraste, zobotrebec ali nož, ki ga zapičite v sredino, pa ostane čist.
Zaradi razpokane površine sladica ni najbolj privlačnega videza in nekoliko spominja na narastek. Za lepši »vtis« zato clafoutis na koncu potresite s sladkorjem v prahu.
Postrezite ga še toplega in po želji mu dodajte stepeno smetano. Še bolje pa je, če pustite, da se ohladi na sobno temperaturo. S tem bo namreč sredica dobila ravno pravšnjo teksturo, med počivanjem pa bo okus češenj dodatno prepojil testo.
Če po kakšnem naključju ne boste takoj »pospravili« vsega peciva, lahko ostanke shranite v hladilniku. Vendar pa se bo pri tem testo nekoliko strdilo. Preden ga znova postrežete, ga lahko »osvežite«, tako da ga za nekaj deset sekund postavite v mikrovalovko.
Če potrebujete še kakšen dodaten razlog za to, da si to sezono pripravite clafoutis, naj nanizamo še nekaj dejstev o češnjah. Češnje niso le zelo okusen sadež, pač pa so tudi zelo koristne za naše zdravje. So namreč bogate z mikrohranili, med katerimi sta glavna vitamina folat in vitamin C. Poleg tega pa vsebujejo tudi veliko kalija, bakra in kroma. So tudi bogat vir antioksidantov; med njimi je največ antocianinov, ki jim dajejo tudi značilno rdečo barvo.
»Rezultati študij na živalih in ljudeh kažejo, da uživanje češenj zmanjša tveganje za nastanek kroničnih vnetnih bolezni, kot so artritis, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in rak. Poleg tega nastajajo novi dokazi o povezavi med uživanjem češenj in izboljšanim spanjem in kognitivnimi funkcijami ter zmanjšani bolečini po intenzivni vadbi,« so zapisali na portalu Prehrana.si, ki ga urejata Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut za nutricionistiko. Češnje preprečujejo tudi oksidativni stres ter tako upočasnjujejo procese staranja.
