"Zdaj, ko je mraz, potrebujemo hrano, ki greje telo," prične naturopatinja. "Že včasih so vedeli, da v to kategorijo spada meso, tako da je to tradicionalno čas kolin." Toda, kot doda, je danes problematična pogosta raba antibiotikov v vzreji. "Velik del teh namenjamo prav živalim, Svetovna zdravstvena organizacija pa že dlje časa opozarja, da nanje postajamo odporni, kar lahko postane velika težava. Tudi tiste, ki ne jedo mesa, ker so živali mučene, razumem. Gre za sistem, ki bi ga bilo treba spremeniti. Vendar je samo meso za nas dobro in hranljivo. Na srečo v Sloveniji še obstajajo majhne kmetije, ki proizvajajo ekološko pridelano meso, ki lepo ravnajo z živalmi, jih nimajo preveč in ne uporabljajo antibiotikov. Po takšnem mesu bi morali posegati." Brajnikova priporoča še divjačino ter ribe. "Recimo sardele, skuše …"
"Grejejo tudi vse vrste stročnic, ki bi jih morali uživati vsak dan, tudi dvakrat ali trikrat na dan. Sadja in zelenjave je pozimi manj in uživamo le sezonskega. To pomeni, da uživamo manj sadja kot poleti, ko si ga lahko privoščimo večkrat in čez cel dan. Pozimi ga uživamo zjutraj in za malico, kakšen kivi, pomaranče in pa suho sadje, ki ga poleti ne uživamo, ker je preveč kalorično. Sadje in zelenjava, ki raste poleti, pozimi ne spada na krožnik – ne bomo imeli solate iz paradižnika ali kumar, ki hladita. Posegati je treba po blitvi, špinači, zeleni, brokoliju, radiču … Pa seveda po kislem zelju in repi."
► RECEPT: Ješprenjčkova enolončnica s čičeriko in fižolom
► RECEPT: Lečina solata z bučo in ohrovtom
► RECEPT: Jota z repo
► RECEPT: Pečeno kislo zelje z mletim mesom in rižem
Dodaja, da pozimi jemo manjkrat, vendar takrat bolj konkretno. "Pozimi so jedi krepke, takšne mesnate, z več maščobe. Kokos je denimo zdrav, ampak hladi. Prihaja iz držav, kot je Tajska, kjer je vedno toplo, zato pozimi s kokosovo maščobo ne bomo kuhali. Nič pa ni narobe, če denimo posežemo po svinjski maščobi. Dobro je seveda tudi olivno olje." Poleti jemo večkrat, ker je daljši dan, zato naturopatinja pravi, da si lahko brez slabe vesti tudi ob devetih zvečer privoščimo solato in ribo. "Pozimi pa jemo le, dokler je dan. Ob šestih zvečer lahko še pojemo enolončnico, in to bi moralo biti to. Za večerjo bi si bilo pravzaprav idealno celo zimo pripravljati različne enolončnice."
Toda, ali lahko uživamo za večerjo meso? "Po 18. letu se presnova vsako leto upočasni za en odstotek. Meso se počasneje presnavlja, zato, če si star 40 in si aktiven, za večerjo še lahko ješ meso, starostniki pa naj se mu res raje izognejo in posežejo po ribi in seveda stročnicah. Zvečer naj raje uživajo zgolj kuhano zelenjavo, medtem ko mladi lahko uživajo tudi surovo. Denimo za večerjo imajo lahko zrezek in radič.”
Kakšen naj bo zajtrk? "Zopet krepak. Jajca, panceta, pršut … Kdor pa ima veliko sluzi v telesu, torej kašlja, ima izcedek iz nosu, polne sinuse, naj raje ne uživa kruha, temveč prepečenec. Tudi za kosilo naj ima raje za prilogo riž ali proseno kašo kot pa denimo štruklje ali žlikrofe, ki so vlažni." Za kosilo za povrh vsem bolj kot krompir, ki ga ne priporoča več kot enkrat tedensko, svetuje različna žita. Med njimi izpostavlja ajdovo kašo, ki je nadvse zdrava, zato nanjo pri načrtovanju jedilnika res ne bi smeli pozabiti.
Še nekaj receptov za obroke, ko postane mrzlo:
