Pa smo spet pri vlaganju... Tokrat bomo spregovorili o shranjevanju sadnih dobrot. Vsi vemo, da je uživanje svežega sadja iz domačih krajev najbolj zdravo, a vendarle je prav, da si primerno zalogo pripravimo tudi za zimski čas. 
Kot vemo, je hrano smiselno konzervirati takrat, ko je pridelka v izobilju, zato bomo pozno spomladi shranjevali predvsem jagodičevje, poleti in jeseni pa druge sadne dobrote (jabolka, hruške, slive...). Preden s sadjem napolnimo svoje košare, pa le upoštevajmo zlato pravilo, ki pravi, da je sadje najbolje obirati zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, saj takrat vsebuje kar največ vitaminov. Zapomniti si velja tudi, da vsi postopki konzerviranja živilo močno spremenijo, vendar je mogoče s pravilnim konzerviranjem te spremembe zelo omejiti.

ZAČETEK DELA

Ključen dejavnik za uspešno shranjevanje sadja je zagotovo čistoča; kozarci morajo biti čisti in nepoškodovani, pomembno pa je tudi to, da sadje (z izjemo borovnic in malin) pred kuhanjem temeljito operemo. Poskrbeti je treba tudi za čistočo opreme (papirnate brisačke, kuhinjske brisačke, zajemalke ipd.), ki jo uporabljamo pri delu. In če mislite, da je to vse, kar morate vedeti, se motite. Za vkuhavanje marmelad, džemov in želejev namreč nujno potrebujemo tudi dovolj veliko kozico. Najbolj idealna je široka in nizka iz nerjaveče kovine z debelejšim dnom, vendar naj bo še vedno dovolj velika, da jo mešanica sadja in sladkorja napolni samo do polovice. Visoki lonci niso uporabni, ker se sadna kaša v njih segreva dlje časa.  Za mešanje uporabljamo dolge lesene kuhalnice, za nalivanje v kozarce pa širši lij (pomagamo si lahko z navadno zajemalko). Nepogrešljivi nasveti o izbiri, pripravi in polnjenju kozarcev, pa vas čakajo TUKAJ.

SADJE

Sadje za vkuhavanje ne sme biti prezrelo, saj takšno vsebuje premalo naravnega želirnega sredstva pektina, ki se nahaja večinoma v lupinah in ob plodišču. Prav tako pa ne smemo uporabiti nezrelega sadja, ki nima pravega okusa, saj bomo zato morali dodati več sladkorja, shranek pa bo prehitro želiral.  Pa si poglejmo količine pektina v različnih vrstah sadja:

Sadju z nizko vsebnostjo pektina pri pripravi običajno dodamo nekaj jabolčnega soka ali celo jabolko. Pri sadju, ki  nima dovolj lastne kisline, pa si pomagamo z dodatkom limoninega soka.

SREDSTVA ZA ZGOŠČEVANJE

Sadje za vkuhavanje mora vsebovati pravo razmerje med pektinom, sadnimi kislinami in sladkorjem. Od tega je odvisno, kako hitro bo marmelada želirala. Danes si kuho marmelade poenostavimo z dodatkom želirnega sladkorja ali mešanic pektina s citronsko kislino, pri čemer sladilo (sladkor, agavin ali javorjev sirup...) dodajamo ločeno.

DODAJANJE ZAČIMB

Okus sadnih shrankov lahko oplemenitimo z dodatkom začimb, kot so na primer zvezdasti janež, klinčki ali žbice, cimet, vanilja ter ingver, ki je hkrati tudi idealna začimba za jesen in zimo, saj krepi imunski sistem.

PA NAPRAVIMO ŽELIRNI PREIZKUS ...

Z njim ugotovimo, ali smo marmelado, džem ali žele dovolj dolgo kuhali. Na hladen krožnik damo žličko sadne mase. Če se učvrsti, je shranek gotov. V nasprotnem primeru ga kuhamo še kratek čas. 

SHRANJEVANJE

Marmelade, džemi in želeji se praviloma ohranijo 6-12 mesecev. Da ne bi pozabili, kdaj smo dobrote vložili, uporabimo nalepke, ki jih opremimo z natančnim podatki o tem, kaj smo vložili in kdaj. Tudi sadnim shrankom zadostuje vsak temen prostor, v katerem ni pretoplo. Izogibajmo se le kuhinje, kjer se temperatura preveč spreminja!

Ponujamo vam nekaj izbranih receptov za pripravo odličnih sadnih shrankov:

- jagodna marmelada
- jabolčni žele
- figova marmelada
- žele iz robidnic
- marmelada iz citrusov
- malinova marmelada

In če vas še vedno nismo navdušili, potem naj vam izdamo skrivnost: domače marmelade se težko primerjajo s tistimi iz trgovine, poleg tega pa predstavljajo izvrstno popestritev jogurtov, biskvitnega peciva, sladoleda in pudingov. Pozimi pa je tudi prav čudovito, ko pomislimo na skrbno zložene kozarce v domači shrambi, ki smo jih naredili čez poletje.