Regrat sodi v skupino nebinovk in zgodaj spomladi požene drobne zašiljene lističe. Steblo je enostavno in okroglo, v sredini pa votlo. Nosi en cvetni košek s številnimi rumenimi lističi, od katerega veje prijeten vonj. Po cvetenju se na cvetišču ustvarijo številna semena, ki jih v zgodnjih poletnih mesecih naokrog raznaša veter.
Regratu podobnih je več sorodnikov iz družine radičevk, vendar nevarnosti za zamenjavo s strupenimi vrstami ni. Regratovi listi vsebujejo rudnine, beta karoten in druge karotenoide, flavnoide, grenčine, vitamine ter ostale koristne snovi. Korenine med drugim vsebujejo grenčine, fruktozo in sladkor inulin. Grenak okus da regratu taraksacin oziroma taraksin in še laktupikrin, ki ga je največ v mlečku. Zaradi njega lahko veliko regrata naenkrat in večkrat zapored učinkuje odvajalno, vendar ga zaradi grenkega okusa težko pojemo preveč. Sicer pa je regrat odličen vir rudnin in splošno krepčilo, ki spodbuja delovanje jeter in drugih žlez.
Za zdravljenje je torej primerna celotna rastlina, tako nadzemni kot tudi podzemni deli. Nadzemne dele rastline nabiramo pred cvetenjem, cvetne koške pa v času cvetenja.
Zdaj pa pojdimo še k zdravilnim učinkom, o katerih nam pripovedujejo že stare vraže. Včasih so namreč ljudje verjeli, da regrat izjemno blagodejno vpliva proti zastoju seča in ledvičnim kamnom. Dokazov o tem sicer ni, je pa regrat zagotovo odlična vitaminska bomba za prenovitev telesa po zaspani in utrujeni zimi. Regrat deluje kot diuretik, antirevmatik, zniža krvni sladkor in deluje protivnetno.
Blagodejno vpliva na zdravljenje sladkorne bolezni, niso pa znane težave zaradi uživanja regrata med nosečnostjo. Regrat ima sicer precej pozitivnih učinkov, a vendarle nekateri poročajo o alergijah na dotik. Ni znano, ali do alergičnih reakcij pride tudi po zaužitju.
Regrat se največkrat znajde na naših mizah, najpogosteje pa seveda v obliki solate in čaja. Njegovo korenino številni poznavalci uporabljajo kot kavni nadomestek , nekaj posebnega pa je regratovo vino, ki bi prav lahko obveljalo za daljnega sorodnika penine, saj se pri natakanju v kozarec rahlo peni.
Za solato uporabljamo tako cvetove kot tudi sveže korenike, ki jih narežemo na kolobarčke in prepražimo na olju. Če začinimo s sojino omako in oljčnim oljem, dobimo izvrsten prigrizek.
Tukaj vam ponujamo nekaj enostavnih napotkov pri pripravi vina, čaja in kave:
1) Regratovo vino:
Za pripravo regratovega vina potrebujemo 5 litrov dobro stisnjenih suhih regratovih cvetnih koškov. Dobro jih oskubimo in dodamo natanko 5 litrov vode. Ožamemo dve biolimoni in 2 biopomaranči. Sok prihranimo, lupino pa damo v mešanico cvetov in vode. Na kuhalnik pristavimo večji lonec, v katerega stresemo vse sestavine in kuhamo natanko pol ure.
Nato tekočino dobro odcedimo (najbolje, da skozi laneno krpo) in dodamo 3 kilograme sladkorja ter sok obeh limon in pomaranč. Dobro premešamo in ohladimo. V polovici skodelice mlačne vode raztopimo toliko kvasa, da nastane kašasta raztopina. Raztopino zamešamo v ohlajen sok in pustimo vreti 5 dni. Prevreto tekočino ponovno odcedimo in natočimo v večje steklenice, ki smo jih pred uporabo sterilizirali.
Steklenice močno zamašimo, zamaške prevežemo, zapečatimo ter spravimo v hladen in temen prostor. Najbolje, da jih shranimo v kleti in jih postavimo z vratom navzdol v kup peska. Čez dva meseca bo pijača pripravljena za radovedne goste, ki jih bo ta nenavadna pijača zagotovo očarala.
2) Regratov čaj:
Pripravljamo ga iz regratovih korenik, ki jih izkopljemo v času, ko nadzemni deli regrata počivajo, ker je takrat v njem največ koristih sestavin. Dobro jih operemo, razpolovimo ali narežemo na četrtine ter posušimo v sušilnici. Shranimo jih na temnem v dobro zaprtih steklenih kozarcih. Posušene koščke korenik nato v ponvi med neprestanim mešanjem najprej zlato rumeno do svetlo rjavo prepražimo. Zavremo vodo in jo prelijemo čez prepražene regratove korenike, čaj dobro odcedimo in serviramo v skodelice.
3) Regratova kava:
Korenike na zmernem ognju spražimo do temno rjave ali rjavo črne barve. Neprestano mešanje je pri tem bistvenega pomena, sicer jih zažgemo. Nato jih zmeljemo v strojčku za mletje kave ali obdelamo v tolkaču. Glede na želeno jakost napitka na skodelico odmerimo zvrhano žličko ali dve regratove kave. Na kuhalnik pristavimo kozico z želeno količino vode, in ko ta zavre, kozico odstavimo. Vanjo stresemo zmlet pražen regrat in posodo dvakrat na kratko pristavimo na ogenj. Nato dobro odcedimo in svežo regratovo kavo nalijemo v skodelice. Uživamo v prijetnem vonju in okusu.
Oba omenjena napitka sta splošno krepčilna, poleg tega pa spodbujata prebavo in s svojimi grenčinami spodbujata delovanje jeter, da lahko učinkoviteje opravljajo svojo razstrupljevalno dejavnost. Vsekakor priporočamo, da v kuhinji pričarate kreativno vzdušje in svojim gostom ponudite regrat v takšni ali drugačni obliki.
