Najbolje je, da kuhinjska zelišča nabiramo takrat, ko sta njihov okus in vonj najmočnejša - pri večini je to tik pred cvetenjem. Če jih gojimo sami, je najbolje, da jih poberemo dopoldne, ko se je rosa posušila in so se eterična olja že ogrela. Sveža zelišča lahko nekaj dni hranimo v hladilniku (v vrečkah za zamrzovanje ali zavite v vlažen kuhinjski papir), vendar jih moramo čim hitreje porabiti, saj hitro izgubljajo vonj in okus. In kaj lahko naredimo, ko imamo svežih zelišč toliko, da jih nikakor ne moremo porabiti? Lahko jih zamrznemo, vložimo ali posušimo.
Če imamo resnično veliko svežih zelišč, je najbolje, da jih posušimo. Tako jih bomo lahko uporabljali vse leto, saj so suha zelišča veliko bolj obstojna kot sveža zelišča. Najbolje se posušijo zelišča z lesnatimi stebli in trdimi listi (timijan, rožmarin, origano, citronka ipd.), ki tudi po sušenju ohranijo večino vonja. Zelišča z mehkimi stebli in listi (bazilika, peteršilj, krebuljica, majaron ipd.) pa pri sušenju izgubijo skoraj ves vonj. Izjema so različne mete, ki imajo mehke liste, vendar jim sušenje ne odvzame vonja. Sveža zelišča najlažje posušimo tako, da jih povežemo v šope in posušimo obešene z listi navzdol na svežem zraku v zračnem, suhem in toplem prostoru (na podstrešju ali v vrtni uti). Dobro se posušijo tudi v mikrovalovni ali navadni pečici. Posušena zelišča nato osmukamo s stebelc in shranimo v tesno zaprte posode. Uporabljamo jih podobno kot sveža zelišča.
Nežna zelišča, ki jih je težko posušiti (krebuljica, koprc, drobnjak, peteršilj, koriander ipd.), lahko zamrznemo. To najlažje naredimo tako, da sveža zelišča sesekljamo (ali kašasto zmeljemo v kuhinjskem mešalniku) in razporedimo po majhnih posodicah (lahko uporabimo tudi posodico za pripravo ledenih kock). Do vrha posodic nalijemo vodo in vse skupaj zamrznemo. Zeliščne kocke nato preložimo v plastične vrečke in do uporabe shranimo v zamrzovalniku. Uporabimo jih za juhe, enolončnice, omake in dušene jedi. Recept za pripravo ledenih zeliščnih kock si lahko ogledate TUKAJ.
Sveža zelišča lahko v hipu spremenimo v okusne zeliščne omake. Najbolj znana omaka je zagotovo pesto. Gre za klasično italijansko omako, ki izvira iz Genove in jo običajno uporabljamo za testenine ali kot začimbo. Ime za omako izvira iz italijanske besede pestare, ki pomeni tlačiti oziroma tolči. Pravi italijanski pesto se namreč pripravlja v možnarju (terilniku), v katerem sestavine drobimo z batom toliko časa, da se dodobra zmešajo in nastane gladka zmes. Za marsikoga je najboljši pesto iz bazilike, vendar ga lahko pripravimo tudi iz peteršilja ali koriandra. Odlična je tudi omaka iz sveže mete, ki se odlično ujame s kuhano ali pečeno jagnjetino ali kuhano perutnino. Recept za pripravo si lahko ogledate TUKAJ.
Iz sveže bazilike, žajblja, lovorja, rožmarina, mete, timijana, luštreka ali origana lahko naredimo tudi odlično zeliščno olje ali zeliščni kis. Z zelišči odišavljeni kisi so uporabni več let, vendar s staranjem postajajo vse blažji. Zeliščna olja pa moramo porabiti v enem letu. Seveda to ne predstavlja nobene težave, saj jih lahko uporabimo za pripravo omak, prelivov in marinad ali pa jih dodajamo juham, zelenjavnim jedem in enolončnicam.
Zeliščno maslo
Aromatično zeliščno maslo lahko pripravimo iz velike večine svežih zelišč. Navadno za osnovo vzamemo približno 150 gramov zmehčanega masla, ki ga zmešamo s 4 - 5 žlicami sesekljanih zelišč. Po želji lahko dodamo tudi 1 - 2 žlici limoninega soka. Zeliščna masla v hladilniku zdržijo en teden, zamrznjena pa lahko hranimo tudi dalj časa.
