♦ Italijani so veliko let pozneje preprosto ledeno sladico spremenili v pravo kulinarično mojstrovino. Receptu, ki ga je leta 1295 iz Kitajske prinesel svetovni popotnik Marco Polo, so dodali jakovo mleko. Tako je sladoled dobil bolj kremasto teksturo. Seveda je pozneje recept doživel še mnoge spremembe.
♦ Prvi kornet je izdelal Italo Marchiony leta 1896. Takrat je bilo v navadi, da so sladoled prodajali v posodicah. Zamisel se mu je porodila, ker so mu ljudje razbili ali odnesli posodice, v katerih jim je postregel sladoled. Izum je na patentnem uradu zaščitil leta 1903.

♦ In kako je nastal sladoled na palčki? Popolnoma naključno. 11-letni Frank Epperson je nekega zimskega dne na terasi pozabil kozarec soka, v katerem je imel palčko za mešanje. Naslednji dan ga je presenetila zamrznjena poslastica. In tako je naključno nastal sladoled na palčki, ki mu danes Slovenci pravimo kar sladoledna lučka.
♦ Danes si sladoled brez večjih težav lahko pripravimo sami. Lahko ga preprosto zamrznemo v zamrzovalniku ali pripravimo v strojčku za sladoled. Prvi vrteči se ročni zamrzovalnik za domačo rabo pa je leta 1843 iznašla Nancy Johnston.
♦ Prvi recept za pripravo domačega sladoleda je izšel v kuharski knjigi Recepti gospe Ealsove v Veliki Britaniji leta 1718.

Ste vedeli?
► Zaradi visoke energijske vrednosti uvrščamo sladoled na vrh prehranske piramide. Poleg maščob in sladkorja vsebuje tudi nekatere pomembne hranilne snovi, kot so beljakovine, kalcij, vitamina A in D ter riboflavin.
► Največji ljubitelji sladoleda so prebivalci Nove Zelandije. Povprečni prebivalec v enem letu poje kar 26,3 litra sladoleda. Na drugem mestu so Američani z 22,5 litra sladoleda na osebo. V Evropi so na prvem mestu Švicarji s 14,4 litra, sledijo jim Švedi s 14,2, Danci z 9,2 litra in Italijani z 8,2 litra na osebo. Tudi Slovenci smo veliki ljubitelji sladoleda. Povprečen Slovenec naj bi v enem letu pojedel približno 4 litre sladoleda.
►Po svetu najbolj priljubljen sladoledni okus je, verjeli ali ne, vanilija. Na drugem mestu je seveda čokolada.
► Že ena žlica sladoleda je dovolj, da v nas prebudi občutek užitka in nas osreči. To so pokazali izsledki zanimive raziskave, ki so jo opravili strokovnjaki z inštituta za psihiatrijo v Londonu.
► V 19. stoletju so sladoledu na Slovenskem rekli zmrzlina. Jedli so ga lahko samo premožnejši sloji, privoščili pa so si ga kot vmesni obrok med svečanimi kosili.

► V mestu Merida v Venezueli je znamenita slaščičarna Heladeria Coromoto, ki se je v Guinnessovo knjigo rekordov zapisala s tem, da znajo izdelati več kot 900 sladolednih okusov. Vsak dan je na izbiro med 70 in 80 različnih okusov. Med najzanimivejšimi je sladoled viagra. Menda naj bi vseboval izvlečke naravnih afrodiziakov.
► Pri najbolj nenavadnih sladolednih okusih zagotovo prednjačijo Japonci. Tako si lahko na japonskem privoščimo naslednje sladoledne okuse: ligenj, hobotnica, plavut morskega psa, alge, črni sezam ipd. Nenavadne sladoledne okuse lahko najdemo tudi drugje po svetu. Tako lahko poskusimo tudi sladoled z okusom oglja, kaktusa, avokada, koruze, piščanca, slanine in celo sladoled z okusom cigarete!