PARADIŽNIKI SO ZELO RAZNOLIKI: TAKO PO BARVI KOT TUDI PO OBLIKI
Zdaj, ko je paradižnikov na naših vrtovih v izobilju, je čas, da jih končno shranimo za zimo, da bomo tudi takrat lahko uživali v čudovitem okusu. Zapomnimo si, da so za vlaganje najbolj primerne bolj mesnate sorte, kot so pelati ali volovsko srce, iz katerih si lahko pripravimo izvrsten paradižnikov sok, omako za testenine ali pa čatni. Lahko ga narežemo na rezine in posušenega shranimo v olju. Če pa nimamo časa, nam še vedno preostane možnost, da ga pohrustamo kar surovega ali pa pripravimo paradižnikov sok oziroma katerega od drugih osvežilnih napitkov, na primer Bloody Mary.
ZAKAJ RAVNO PARADIŽNIK?
Zato, ker ni veliko plodov, ki vsebujejo toliko dragocenih snovi. Glede na vsebnost vitamina C ga lahko postavimo ob bok limoni in pomaranči, ponaša pa se tudi z nizko energijsko vrednostjo, saj vsebuje kar 94 odstotkov vode, medtem ko so beljakovine in maščobe zastopane v zelo malem številu. Paradižnik je kralj med sredozemsko zelenjavo, bogati ga visoka vsebnost mineralov (kalij, magnezij, železo ...) in prisotnost organskih kislin ter pektinov, ki vzpodbujajo tek in aktivirajo prebavne procese. Njegove zdravilne lastnosti bi še lahko naštevali, a se raje podajmo k izvrstnim receptom.
Paradižnik, ki ga bomo uporabili za shranke, mora biti popolnoma dozorel. Če ga nismo pridelali doma, v trgovini kupimo res kakovostne plodove. Kako ga bomo shranili, je seveda stvar našega okusa in organizacije. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj izvrstnih idej!
Najmanj dela bomo imeli, če si bomo pomagali s sokovnikom, saj bomo v tem primeru sok lahko pripravili kar iz neolupljenih paradižnikovih polovičk. V nasprotnem primeru pa paradižnike najprej temeljito operemo, jih položimo v vrelo vodo in jih za približno 10 sekund oparimo, da kožica poči. Nato jih dobro olupimo, prerežemo na pol in z žličko odstranimo peščišče. Očiščene paradižnikove fileje stresemo v multipraktik in vse skupaj zmiksamo v redko kašo. Sledi pasterizacija v pečici, ogreti na 90 stopinj, ki naj traja približno 80 minut. Za konec pa se poigramo samo še z vlaganjem v kozarce, ki je najbolj podrobno opisano TUKAJ.
Paradižnikove omake je priporočljivo kombinirati z drugo zelenjavo, pri čemer najboljšo izbiro predstavljajo paprike, bučke, buče in jajčevci, ki bodo omako zgostili in tako skrajšali čas kuhanja. Vso zelenjavo očistimo, narežemo na koščke, stresemo v lonec in kuhamo do vrenja. Vmes občasno pomešamo, nato pa po okusu začinimo z izbranimi zelišči, kot so česen, bazilika, origano in sol. Zelišča lahko dodamo sesekljana, lahko pa jih vmešamo kar cela in pred polnjenjem v kozarčke odstranimo. Dodamo malo oljčnega olja in kuhamo še približno pol ure, nato pa pripravljeno omako vložimo v očiščene kozarčke.
Ljubitelji prvovrstnih paradižnikovih omak pa raje pokukajte v naslednje recepte:
- klasična paradižnikova omaka
- italijanska paradižnikova omaka
- domač kečap
- paradižnikova pesto pomaka
- paradižnikov čatni
SUŠENJE PARADIŽNIKOV
Za sušenje uporabljamo zelo mesnato sorto paradižnika, kot so na primer pelati, pri tem pa pazimo, da bodo plodovi čim manjši. Paradižnik seveda najprej temeljito operemo, nato pa prepolovimo. Nato odstranimo peščišča in sok, pri čemer si pomagamo s čajno žličko. Koščke razporedimo po pladnjih sušilnika in jih po okusu posolimo. Če uporabljamo pečico, jo nastavimo na 50 stopinj in vključimo funkcijo kroženja zraka. Paradižnike v pečici sušimo približno 5 ur, seveda odvisno od debeline koščkov. Če pa jih bomo sušili na soncu, to počnemo le čez dan, sušenje pa naj traja približno 5 dni. Sledi shranjevanje, ki ga opravimo po sledečem receptu:
- posušeni paradižniki v olju
Sušene paradižnike lahko tudi zamrznemo in uporabljamo po potrebi, ko se nam prileže katera izmed naslednjih dobrot:
- brusketa s sušenim paradižnikom
- rižota s suhimi paradižniki
Več receptov s paradižnikom najdete TUKAJ.