Koščičasto sadje je znanilec poletja, sezona pa se prične s češnjami, nadaljuje s sočnimi marelicami in breskvami ter zaključi s slivami. Češnjeva drevesa se bohotijo že spomladi, ko se okitijo z belimi cvetovi, v začetku poletja pa nas vabijo veje, polne sočnih in rdečih sadežev, ki v parih visijo na dolgih pecljih. Čeprav se posamezni koščičarji na prvi pogled zelo razlikujejo, vsi spadajo v rod prunus in so izjemno sočni.
Češnje niso zgolj okusne, temveč tudi zdrave, saj so pravo skladišče železa, fosforja, kalija, kalcija in vitaminov A, B1, B2, B6 in C. Vsebujejo tudi veliko drugih rudninskih snovi, zato spodbujajo prečiščevanje ledvic ter izločanje strupov. V kombinaciji s semeni uravnavajo raven krvnega sladkorja in podaljšajo občutek sitosti, koristne pa so tudi pri preganjanju napihnjenosti. Ker vsebujejo veliko antioksidantov, so znane tudi po tem, da zavirajo staranje. Njihova hranilna vrednost je nizka, saj ima 100 g češenj približno 322kJ (77 kcal).
Češnje so lahko različnih barv, od bledo smetanasto rumene do močno rdeče in skoraj črne barve. Čvrsto, sočno meso je lahko sladko ali kislo, odvisno od sorte, ki jih je na stotine. Češnje v osnovi delimo v tri glavne skupine:
– sladke češnje (za namizno rabo),
– višnje (za kuhanje) in
– križanci (primerni za oboje).
Med izjemno cenjene sorte češenj se uvršča napoleonovko, vipavko, hedelfinško velikanko in schneiderjevo pozno hrustavko. Najboljša sorta za kuhanje pa je morello, ki je primerna zlasti za pite in marmelade.
ZGODOVINA
Domovina češenj je Mala Azija (ozemlje med Črnim in Kaspijskim morjem), danes pa češnje uspevajo povsod, kjer je podnebje zmerno. Divje češnje pa naj bi poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani.
KAKO JIH PRIPRAVIMO IN UPORABIMO?
Češnje, kot tudi druge koščičarje, lahko jemo surove ali posušene, lahko jih uporabimo kot prilogo k divjačini ali perutnini, navsezadnje pa jih lahko tudi namočimo v žganju. Nepogrešljive so v različih receptih, vendar se moramo zavedati, da lahko tiste, ki so manj kisle, pri kuhanju izgubijo svoj okus.
KAKO JIH IZBEREMO IN SHRANIMO?
Vedno izberemo napete sadeže z lesketajočo in brezhibno lupino. Najbolje jih je kupovati še na peclju. Peclji svežega sadeža so namreč vedno močne zelene barve, medtem ko je pecelj češnje, ki ni več sveža, temnejši, uvel in zgrbančen. Sveže in zdrave češnje prepoznamo po lesku, tiste, ki stojijo že dlje časa, pa postanejo mat in lepljive. Najbolje je, da češnje pred nakupom kar poskusimo. Zapomnimo si, da se neoprane češnje v hladilniku držijo le nekaj dni. Najbolje, da jih operemo šele tik pred uporabo, lahko pa jih seveda tudi potrgamo s pecljev in zamrznemo. Zelo okusna in zanimiva češnjeva shranka pa sta češnjevo vino in češnjevo pivo, katerih priprava je več kot enostavna.
Kakor koli, nekateri jih ne marajo, spet drugi pa jih naravnost obožujejo in komaj čakajo, da se po različnih slovenskih krajih pričnejo odvijati tradicionalni prazniki in dnevi češenj. Navadno se to dogaja, ko goduje sveti Vid, za katerega star slovenski pregovor pravi, »da je češenj sit«. Če je res tako, lahko preverite sami. Praznik češenj je že v polnem teku in je svoja vrata obiskovalcem odprl 27. maja. Potekal bo kar tri vikende zapored, praznični dogodki pa se bodo odvijali po različnih slovenskih krajih, in sicer Ljubljani, Šmartnem, Novi Gorici, Medani in tudi drugod. Pa dober tek!
