Bazilika je ena izmed starejših začimb, saj nekatere vrste gojijo in pridelujejo že več kot 3000 let. Bazilika večinoma izvira iz tropskih predelov Azije. Dandanes jo gojimo povsod po svetu, kjer je podnebje dovolj toplo, najbolje pa uspeva v predelih Sredozemlja.
Bazilikini listi so mehki in nežni na dotik. Že ob rahlem trenju sprostijo aromo, ki spominja na nežne okuse in toplino. Spada v družino ustnaric (v kateri najdemo tudi meto) in je vrsta iz rodu Ocimum. Je enoletna rastlina, ki v naravi zraste do 30 cm. Njena oblika je vejasta z ovalnimi listi, cvetovi pa so bele ali rožnate barve.
Zdravilni učinki
Bazilika ni vsestransko uporabna samo v kuhinji, temveč ima tudi številne zdravilne lastnosti. Oodpravlja trebušne težave, veča apetit, pospešuje prebavo, odpravlja mrzlico in glavobole, ublaži menstrualne krče in pomaga pri zdravljenju rane na želodcu. Čaj iz bazilike pa ublaži kašelj in blagodejno deluje na živce ter nam omogoča miren spanec. Z oljem bazilike lahko odpravljamo akne.
Okus
Okus navadne bazilike je sladkast s pikantno aromo in pridihom po klinčkih in janežu. Pri nekaterih vrstah je okus bolj poprast s pridihom po meti in janežu.
Kaj uporabljamo?
Najpogosteje uporabljamo liste, cvetne popke in cvetke pa uporabimo večinoma v solatah ali za okraševanje jedi.
Vrste bazilike, ki jih dobimo pri nas
Navadna bazilika (Ocimum basilicum)
Ima velike svetlo zelene liste. Po površini so listi svilnato gladki, cvetki pa so majhni in beli. Primerna je za uporabo v bolj zahodnjaški kuhinji, najboljša pa je za pripravo italijanske omake pesto. Odlično se ujame s česnom. Vonj in svež okus listov lahko najbolje ohranimo v tesno zaprti posodi. Pred zaprtjem liste posujmo z malo soli in jih zalijemo z olivnim oljem. Posodo moramo postaviti na hladno. Listi bodo počrneli, vendar bodo ohranili svoj čudoviti okus in vonj.
Ima škrlatne, skoraj črne liste, cvetovi pa so rožnate barve. Je zelo aromatična. Najboljša je, če jo uporabimo pri riževih jedeh in jedeh iz žit. Lahko pa jo dodamo tudi različnim solatam, saj s svojo barvo jed prav poživi.
Tajska bazilika (Ocimum basilicum horapa)
Ima izrazito sladek vonj, njen okus pa spominja na okus sladkega korena in janeža. Uporablja se za pripravo azijskih jedi (tajskih, vietnamskih ...).
Grška bazilika (Ocimum basilicum var. minimum)
Velikokrat jo imenujemo tudi grmičasta bazilika, saj raste v obliki manjšega grmička. Ima majhne ozke listke. Cvetovi so bele barve in imajo zelo oster vonj. Uporablja se tako kot navadna bazilika, v solate pa lahko damo kar cele listke.
Je najbolj cenjena med kuharji, saj ima izredno lepe liste in odličen vonj. Listi so motno zelene barve s škrlatnim pridihom, cvetovi pa zelo svetlo škrlatni. Uporabljamo jo večinoma pri pripravi riža, zelenjave in mesa. Odlična pa bo kot dodatek h krompirjevi solati.
Posebnost te vrste je, da ni enoletnica in uspeva več let. Paziti moramo le, da ni na mrazu.
Solatna bazilika (Ocimum basilicum var. crispum)
Ima precej velike, mehke in zelo nagubane liste. So zelo nežni in lahko z njimi odlično poživimo solate. Najbolj priljubljena je v južnih delih Italije. Njen okus in vonj pa sta zelo podobna navadni baziliki.
Sveta bazilika (Ocimum sanctum)
Poznamo jo tudi pod imenom bai gaprow. Je zelo aromatična, z vonjem, ki zelo spominja na meto in kafro. Namesto te vrste bazilike lahko uporabimo navadno baziliko skupaj z meto. Sveža ima bolj grenak okus, s kuhanjem pa se izboljša. Je pomembna sestavina pri pripravi tajskega piščanca in v tajskih mesnih jedeh.
Kje jo kupimo in kako jo hranimo?
Pri nakupu bazilike moramo biti pazljivi, da niso listi oveneli ali črni. Listi morajo biti na dotik mehki in gladki. V vlažni kuhinjski brisači ali vrečki lahko sveže liste v hladilniku hranimo do 3 dni. Listi bazilike so zelo primerni za zamrzovanje in jih lahko na ta način hranimo v skrinji tudi do 3 mesece. Še bolje pa bo, če jih z malo vode in olivnim oljem zmečkamo v pasto, ki jo zamrznemo v posodicah ali vrečkah za pripravo ledenih kock. Baziliko lahko seveda tudi posušimo, vendar bo izgubila veliko svojega okusa.
Uporaba v kuhinji
Bazilika je pomembna sestavina različnih omak (pesto) in večna spremljevalka paradižnika. Z njo lahko izboljšamo okus piščanca, masla in morskih sadežev (predvsem rakov in školjk). Tudi testenine in jagnjetina se z baziliko odlično ujemajo. Bazilika med kuhanjem zelo hitro izgubi svojo aromo, zato jo v jed na začetku damo le malo za okus, preostalo pa tik pred koncem kuhe. Najbolje bo, če bomo jedem dodali svežo natrgano baziliko. Lahko jo sesekljamo ali narežemo na trakove. Vendar bo po stiku z rezilom kaj hitro potemnela, zato jo je treba uporabiti hitro.
V kuhinji je vsestransko uporabna, saj se odlično prilega k bučkam, mladi koruzi, krompirju, stročnicam (fižolu, grahu), jajcem, limonam, mehkim sirom, olivam, jajčevcem, svežemu paradižniku, mocareli, solatam, picam, rižu ...
Baziliko lahko uporabimo tudi doma kot okras in z njo lepo odišavimo prostor. V starih vražah pa lahko zasledimo, da ima bazilika celo čarobne lastnosti. Namreč, če baziliko na drobno sesekljamo, posujemo po partnerju, mu s tem preprečimo varanje. Lahko pa sveže liste bazilike damo v žep ali denarnico in s tem prikličemo večje bogastvo.
