Pet jesenskih klasik, brez katerih si težko predstavljamo domačo kuhinjo

Jeseni se mnogi pri načrtovanju obrokov najprej ozrejo po živilih, ki jih ponuja sezona. A izbira hrane danes ni povezana le z vprašanjem, kaj bomo skuhali. Vse več pozornosti namenjamo tudi temu, od kod živilo prihaja, kdo ga je pridelal in kaj nam njegovo poreklo pove o njegovi poti do naših krožnikov.

Predstavljamo pet živil, ki jeseni pogosto najdejo mesto na naših krožnikih in odpirajo zanimiva vprašanja o sezonskosti, poreklu ter lokalni pridelavi hrane.

Buče so eden najbolj prepoznavnih simbolov jeseni. Če jih večina najprej poveže s kremno juho, so odlična izbira tudi za rižote, testenine, zelenjavne polpete, pečene priloge ali celo sladice.

Ker spadajo med najbolj značilna jesenska živila, so dober primer sezonske prehrane. Obenem pa nas opomnijo, da sezonsko in lokalno ni nujno eno in isto. Sezonsko pomeni, da živilo v določenem obdobju naravno dozoreva, lokalno pa, da je bilo pridelano v našem okolju. Sezonski pridelki imajo pomembno prednost: obrani so v času naravnega zorenja, ko razvijejo svoj polni okus in značilno teksturo, ki pride do izraza tudi pri pripravi jedi.

Ko pa govorimo o lokalni pridelavi, postane pomembno tudi vprašanje izvora. Poznavanje porekla živila nam omogoča boljšo sledljivost in bolj informirano izbiro, saj vemo, od kod prihaja in kdo stoji za njegovo pridelavo.

Zelje je eno tistih živil, ki ga lahko uporabimo na nešteto načinov. Jeseni in pozimi ga najdemo v solatah, prilogah, enolončnicah in številnih tradicionalnih jedeh, zato ostaja stalnica slovenskih kuhinj.

Za njegovo dolgo prisotnost na slovenskih mizah pa pogosto stojijo tudi družinske zgodbe, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.

Na Kmetiji Ramovž z Ježice pri Ljubljani se spominjajo časov, ko je že ded njihovega današnjega gospodarstva zelje vozil vse do Trsta. Še danes so poznani po kislem zelju in repi, s katerima ohranjajo dolgo tradicijo pridelave in predelave zelenjave.

Njihovo zelje je danes na voljo tudi v trgovinah SPAR, kar omogoča, da lahko pridelki z znanim poreklom in dolgo tradicijo postanejo del vsakodnevnega nakupa.

Korenje je eno najbolj vsestranskih živil v domači kuhinji. Uporabimo ga v juhah, omakah, prilogah in enolončnicah, zato se pogosto znajde na nakupovalnem seznamu.

Na Kmetiji Studen s Cerkljanske Dobrave že več kot 25 let pridelujejo različne vrste zelenjave, med njimi tudi korenje. Velik poudarek namenjajo kolobarjenju, skrbnemu ravnanju z zemljo in ustreznemu shranjevanju pridelkov, da ti ohranijo kakovost tudi po pobiranju.

Korenje je dober primer, da sezonsko ne pomeni nujno kratkotrajno. Zaradi svoje obstojnosti ostaja del jedilnikov še dolgo po pobiranju in dokazuje, da lahko sezonska zelenjava spremlja vsakodnevno kuhanje tudi več mesecev.

Jesen si brez jabolk težko predstavljamo. Uživamo jih sveža, jih dodajamo sladicam ali uporabimo v številnih tradicionalnih receptih, zato ostajajo ena najbolj priljubljenih sezonskih sestavin.

Različne sorte se med seboj razlikujejo po okusu, čvrstosti in načinu uporabe, na končne lastnosti pa vplivajo tudi razmere, v katerih rastejo. . Podatek o izvoru zato ni le informacija na embalaži, temveč ponuja vpogled v pot živila od sadovnjaka do trgovine.

Takšne zgodbe postavlja v ospredje tudi projekt Naravnost od pridelovalca. Ena izmed njih prihaja s Kmetije Lipoglav iz Slovenske Bistrice, kjer sadjarstvo predstavlja osrednjo dejavnost družine. V njihovih sadovnjakih uspevajo različne sorte jabolk, obiranje pa zaradi različnega časa zorenja poteka od avgusta do novembra. Za vsakim jabolkom stojijo skrb za sadovnjake, dolgoletno znanje in celoletno delo družine.

Jeseni na jedilnike znova prihajajo golaži, obare, goveje juhe in druge počasi pripravljene jedi. V njih se pogosto srečajo najbolj značilni jesenski okusi: slovenska govedina, sezonska zelenjava in recepti, ki se v mnogih družinah prenašajo iz generacije v generacijo.

Med več kot 50 slovenskimi pridelovalci in rejci, ki sodelujejo v projektu Naravnost od pridelovalca, je tudi Kmetija Kogovšek iz Zavratca. Tam se z rejo bio govedine ukvarjajo tri generacije družine, ki skupaj skrbijo za tradicijo in razvoj kmetije.

Prav takšne zgodbe pokažejo, da za izdelki stojijo ljudje, družine in kmetije, ki nadaljujejo tradicijo in skrbijo za slovensko podeželje.

Na kaj je torej smiselno biti pozoren pri izbiri hrane?

Pri številnih nakupih lahko pomagajo tri preprosta vprašanja:
- Ali je živilo v sezoni?
- Od kod prihaja?
- Ali poznamo njegovo poreklo?

Prav informacije o izvoru, pridelovalcih in načinu pridelave nam omogočajo bolj informirano izbiro ter pomagajo bolje razumeti hrano, ki jo vključujemo na svoje krožnike.

Čeprav si mnogi želijo v vsakdan vključevati več lokalnih živil, za obiske posameznih kmetij in tržnic pogosto zmanjka časa. Zato je za sodobnega potrošnika pomembno, da lahko izdelke različnih slovenskih pridelovalcev najde na enem mestu, v trgovinah SPAR, in jih brez dodatnega načrtovanja vključi v svoj običajni tedenski nakup.

Projekt Naravnost od pridelovalca v SPAR-u povezuje izdelke s 100-odstotnim slovenskim poreklom ter kupcem omogoča, da jih preprosto vključijo v svoj redni nakup. Tako lahko lokalna in sezonska živila lažje postanejo del vsakodnevnega jedilnika.