Najboljše jedi za hladne jesenske dni

Prav zato je november mesec, ko se na jedilnike vračajo enolončnice, krompirjeve priloge, jedi z gobami, počasi pripravljeno meso in sladice z jabolki. Navsezadnje ne gre le za okus. Gre za obroke, ob katerih se radi zberemo za mizo in si vzamemo malo več časa.

Predstavljamo nekaj jesenskih klasik, ki jih Slovenci radi pripravljamo ob koncu leta, ter nekaj uporabnih trikov, s katerimi bodo še okusnejše.

Jesenske juhe in enolončnice so idealen način, da izkoristimo sezonsko zelenjavo, kot so korenje, zelena, zelje, krompir in buče. Pri pripravi velja preprost trik: del zelenjave proti koncu kuhanja pretlačimo kar v loncu. Tako jed postane bolj gosta in kremasta, ne da bi morali dodajati smetano ali moko.

Ena najbolj hvaležnih jesenskih kombinacij sta krompir in gobe. Iz njiju lahko pripravimo kremno gobovo omako, gobovo juho, pečen krompir z gobami ali preprosto večerjo iz pečenega krompirja in praženih gob.

Med pridelovalci v projektu Naravnost od pridelovalca je tudi Kmetija Marinšek iz Strahinja pri Naklem, kjer krompir pridelujejo že več generacij. Velik poudarek namenjajo kakovosti pridelka, od pridelave in skladiščenja do pakiranja, da krompir ohrani svojo kakovost vse do nove sezone.

Da bo pečen krompir res hrustljav, ga pred peko dobro osušimo in pečemo pri višji temperaturi. Tudi pri gobah pomaga preprost trik: na vročo ponev jih dodajamo postopoma, da se lepo popečejo in ne kuhajo v lastnem soku.

Med slovenskimi pridelovalci gob je tudi Aleš Pučnik iz Vrtojbe, ki ekološko goji resasti bradovec oziroma levjo grivo. Ta posebna goba z nežno, vlaknasto teksturo je odlična popečena na maslu, v omakah ali kot dodatek drugim jesenskim jedem. Ker jo v trgovine dostavljajo kmalu po obiranju, do izraza pride tudi njena značilna svežina.

Konec leta je kot nalašč za pripravo počasi kuhanih jedi, med katerimi posebno mesto zasedata goveji in segedin golaž. Oba sta priljubljena tudi zato, ker zanju ne potrebujemo dolgega seznama sestavin. Za dober goveji golaž običajno zadostujejo kakovostno goveje meso, čebula in mleta paprika, medtem ko segedin poleg mesa in paprike zahteva še dobro kislo zelje.

Prav zelje je eden od pridelkov, ki jih na svojih poljih prideluje tudi Kmetija Studen iz Cerkljanske Dobrave, vključena v projekt Naravnost od pridelovalca. Na kmetiji pod Krvavcem že vrsto let skrbijo za pridelavo kakovostne zelenjave, med katero ima zelje posebno mesto.

Za bolj poln okus velja preprost nasvet: segedin golaž pripravite dan prej. Med počitkom se kislo zelje, paprika in meso še bolje povežejo, zato je jed naslednji dan pogosto še okusnejša. Podobno velja tudi za goveji golaž, ki z vsakim dodatnim pogrevanjem razvije še bolj bogat okus.

Ko govorimo o jesenskih sladicah, jabolčni zavitek ostaja nesporni klasik. Sveža jabolka imajo v tem času ravno pravo razmerje med sladkostjo in kislino, zato pogosto ne potrebujejo veliko dodatkov.

V projektu Naravnost od pridelovalca sodeluje tudi Darsad iz Posavja, družinsko podjetje z dolgo sadjarsko tradicijo. Začeli so na domači kmetiji, danes pa so med prepoznavnejšimi pridelovalci sadja in zelenjave v regiji. Prednost lokalno pridelanih jabolk je predvsem svežina, saj kratka pot od sadovnjaka do trgovine pomaga ohraniti njihov poln okus in kakovost.

Če želite še bolj aromatičen nadev za zavitek ali pito, narezana jabolka pred uporabo pustite deset minut stati s cimetom in nekaj kapljicami limoninega soka. Tako se bodo okusi lepše povezali, sladica pa bo še aromatičnejša. Za še bolj jesenski pridih lahko dodamo tudi pest sesekljanih orehov ali pečene kostanje.

Naj bo to lonec ričeta, krožnik gob s krompirjem, kremna bučna juha ali jabolčni zavitek, odlični rezultati se običajno začnejo pri kakovostnih sestavinah. Jesen je čas, ko jih imamo na voljo v izobilju, zato ni boljšega trenutka, da iz sezonskih slovenskih pridelkov pripravimo jedi, ki jih bomo z veseljem ponavljali vso sezono.

Projekt Naravnost od pridelovalca povezuje več kot 50 slovenskih pridelovalcev in njihove zgodbe približuje kupcem, v SPAR-u pa so njihovi pridelki zbrani na enem mestu, kar lokalne sestavine preprosto vključuje v vsakodnevni nakup. Tako lahko jesenske okuse, ki so nam blizu, brez zapletov prenesemo tudi v svojo kuhinjo.