Značilnosti in izvor kutine
Drevo je visoko od 5 do 8 m in široko od 4 do 6 m. Zreli plodovi so sončno rumeni, kosmati, po obliki pa so nekje med jabolki in hruškami. Domovina kutin je jugozahodna Azija, od koder so se razširile v jugovzhodno, južno in osrednjo Evropo ter tudi na druge celine. Veliko jih pridelajo v Argentini, Čilu in Urugvaju. Dandanes največ kutin pridelajo v Turčiji, kar četrtino vsega svetovnega pridelka.
Kutine vsebujejo zelo malo, le do 7 % sladkorja in veliko tanina, zaradi katerega nam potegne usta skupaj, ko ugriznemo v surov sadež. Vsebujejo tudi veliko pektina, ki je nepogrešljiv pri pripravi marmelad. Tako tanin kot pektin sta koristna za naše telo, še zlasti pri prebavnih motnjah. Pektin pomaga ustvarjati tudi dobro ravnotežje obeh holesterolov, zdravega in škodljivega. Bolj revne pa so kutine z minerali: vsebujejo namreč le kalij, kalcij in fosfor. Svežih kutin ne moremo uživati, saj imajo trpek okus in so zelo trde. S toplotno obdelavo pa se ta zlato rumen in zelo trd sadež spremeni v poslastico, ki ji le težko najdemo konkurenco, saj ima edinstveno aromo in maslen okus.
Gotovo nas večina že pozna kutinovo marmelado, džem, žele (t.i. kutinov sir) in kompot. Vendar pa iz kutin lahko pripravimo še veliko čudovitih poslastic, kot so:
♦ pečene kutine z orehovim nadevom;
♦ kutinov sir (žele);
♦ pita Tatin s kutinami;
♦ pita s kutinami;
♦ turška sladica s kutinami;
♦ dišeča jesenska čežana;
♦ krhko pecivo s kutinami;
♦ piščanec s kutinami;
♦ pečena gos s kutinami in rdečim zeljem;
♦ kutinov kolač;
♦ pečene kutine s sirupom in celo
♦ kutinov liker.
Na severu Afrike in na Bližnjem vzhodu kutine radi jedo kot prilogo k mesnim jedem. Jed iz pečenih kutin in mesa je sladko kisla, najbolje pa se ujamejo z okusom perutnine. Zato nikar ne oklevajte in pečenega piščanca s krompirjem obogatite z okusom jabolk in kutin.
Še nekaj zanimivosti
► Pri starih Grkih so bile kutine obredno darilo na porokah, saj naj bi jih z Levanta prinesla Afrodita in so veljale za sveti sadež. Nevesta je grizljala kutino, da bi si osvežila dah, preden sta z ženinom odšla v svoje sobane.
► Tudi stari Rimljani so kutine zelo cenili; ohranjeni so celo recepti, ki jih je zapisal Apicius v svoji kuharski knjigi.
► V srednjem veku so v vsakem sadovnjaku med jablane in hruške posadili vsaj še dve kutini, saj je drevo zelo lepo in dekorativno: cvetovi so rožnato obarvani, jeseni pa je drevo polno sončno rumenih plodov.
► V Slavoniji in na Hrvaškem se je do danes ohranil običaj, da ob rojstvu otroka posadijo mlado kutino kot simbol rodovitnosti, ljubezni in življenja.
►Naše babice so kutine rade položile na police v omare s perilom, saj to sadje ni nagnjeno k gnitju, oddaja pa čudovit vonj.
