Kostanj izhaja iz Male Azije in Sredozemlja. Ljudje so bili že v preteklosti navdušeni nad njim, zato so množično sadili kostanjeve gaje. Zavedali so se vsestranske uporabe teh izvrstnih jesenskih oreščkov. Kostanj je zaradi svoje energetske vrednosti idealen nadomestek krompirja, čebele, ki se pasejo na njegovih cvetovih, pridelajo sladko-grenak med, zelo raznovrstna pa je tudi uporaba kostanja v kulinariki, zato je prav, da v nadaljevanju članka temu namenimo več pozornosti.
Za kostanj sta značilni nekoliko višja energijska vrednost in odlična mineralna sestava. Pečen zaradi načina priprave sicer vsebuje nekoliko več kalorij kot kuhan, a je po mnenju večine precej boljšega okusa. Kostanj vsebuje obilo ogljikovih hidratov, predvsem škroba, šest odstotkov beljakovin in komaj dva odstotka maščob. Naše telo bo oskrbel s pomembnimi vitamini (skupine A, B in C) in minerali, zato predstavja idealno energetsko in vitaminsko okrepitev pred zimo. Iz istih razlogov ga je smiselno dodati v pire in v jedi za otroke. Priporočajo ga ljudem, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom.
Priprava glavnih obrokov iz kostanja danes počasi tone v pozabo. Večina ljudi pozna in uživa le pečen kostanj, ki ga lahko kupimo na stojnicah. Če ste na kostanjeve recepte pozabili tudi vi, potem pokukajte v te recepte:
- pečen kostanj
- kuhan kostanj
Če bi se radi s kostanjem posladkali, vam ponujamo naslednje ideje:
- glaziran kostanj
- kostanjev kolač
- sladek kostanjev pire
Nekaj posebnega so naslednji recepti, ki jih danes pogosteje najdemo kot del turistične ponudbe, kot pa v domači kuhinji:
- kostanjeva juha
- rižota s kostanjem
- brstični ohrovt s kostanjem
- kruhovi cmoki s kostanjem
OSNOVNI TRIKI, BREZ KATERIH NE GRE:
Metoda shranjevanja 1: | Sveže nabran kostanj lahko shranimo tudi v kleti, kjer lahko počaka 1–2 tedna. Priporočamo, da ga pred rezanjem in uporabo namočite v mlačno vodo, da bo lupina nabreknila. |
Metoda shranjevanja 2: | Manj priporočljivo je shranjevanje v hladilniku v plastični vrečki, saj take plodove navadno načne plesen. Kostanj, ki ga hranimo v hladilniku, moramo čim prej porabiti. |
Metoda shranjevanja 3: | Če imamo večjo zamrzovalno omaro, lahko zamrznemo kar cele plodove. Pred tem jim križno zarežemo samo zunanjo trdo lupino. Bodimo pozorni, da ne zarežemo notranje tanke lupinice ali da ne zarežemo v jedro, saj bo takšen kostanj, ko bo pripravljen, drobljiv! |
Uživanje surovega kostanja: | Užitni so tudi surovi plodovi! Užitni del kostanja poleg ježice varuje tudi trda rjava lupina in mehkejša kožica. Če smo se odločili, da bomo uživali sveže plodove, moramo odstraniti tudi slednjo. |
Peka kostanja: | Če kostanj pečemo v pečici, jo ogrejemo na 200 stopinj Celzija. Uporabimo posebno ponev za peko kostanja z luknjičastim dnom. Kostanj pečemo približno 25–35 minut, pri tem pa ga večkrat premešamo, da bo enakomerno zapečen. Pred peko ne pozabimo križno zarezati zunanje trde lupine, ker bo sicer kostanj med peko eksplodiral! |
Kuhanje kostanja: | Tudi pri kuhanju kostanja je treba upoštevati pravilo križnega zarezovanja. Paziti moramo, da ne zarežemo v jedro plodov. Kostanj kuhamo 30–40 minut. |
Kostanjev pire: | V nekaterih trgovinah v Sloveniji je mogoče kupiti zamrznjen kostanjev pire, ki je zelo primeren za pripravo okusnih sladic. |
Izkoristite sezono kostanja in preizkusite vsaj nekatere od naštetih receptov. Ni pomembno, ali boste kostanj uporabili za pripravo sladic ali ga boste le spekli oziroma skuhali. Kostanj nikoli ne razočara! Če boste plodove kostanja zamrznili, bo dobro teknil tudi pozimi, ko bo misel na tople jesenske dni pravi balzam za premražene duše!
Kakor koli, naj vam tekne!