Ker gobe vsebujejo veliko količino vode (več kot 90 odstotkov), bi lahko pomislili, da jih lahko jemo v neomejenih količinah. Vendar so gobe zaradi posebne celične zgradbe težko prebavljive, zato previdnost pri uživanju ni odveč. Po hranilni vrednosti so gobe zelenjava, so pa za razliko od zelenjave hitro kvarljive, zato jih lahko hranimo v hladilniku le en dan.
Nekatere gobe (ježke, prašnice, klobuk bisernice...) moramo pred uporabo postrgati ali olupiti. Nekatere gobe (karželj, jurčki) pa lahko uživamo tudi surove. Držimo se pravila, da gob ne peremo, temveč jih zgolj dobro očistimo s krtačko ali grobo krpo. Če je potrebno, jih samo oplaknemo z vodo, nikoli pa jih ne namakamo v vodi, saj posrkajo preveč vode.
So zelo cenjene užitne gobe, katere lahko uživamo surove (carpaccio), kuhane, pečene, vložene (v kisu ali olju) ali sušene. Vsebujejo veliko selena, ki pomaga razstrupljati naše telo. Vsebujejo pa tudi vitamin B3 ter nekatere ostale vitamine. Iz jurčkov pripravljamo raznorazne jedi (ajdovo kašo z jurčki, rižoto z jurčki, kremno rižoto z jurčki in tartufi, piščančje zrezke z jurčki in vinom, omleto z gobami, solatni krožnik s pršutom in gobami), s katerimi lahko presenetimo še tako zahtevne gurmane. Najboljši pa naj bi bili jurčki, katere zgolj na hitro popečemo na oljčnem olju ali maslu. Iz suhih jurčkov lahko pripravimo nadvse okusne golaže ali enolončnice, lahko pa jih uporabimo tudi kot začimbo.
Njihovo rastišče je Japonska, Kitajska in Koreja. Poleg šampinjonov je to druga najpogosteje gojena goba na svetu. Vsebujejo beljakovine, ogljikove hidrate in čez 20 različnih aminokislin. Vsebujejo tudi vitamine A, B1, B2, B3 in B12 ter kalcij. Na soncu posušene šitake pa vsebujejo tudi veliko vitamina D. Pomagajo pri izboljšanju krvne slike in zdravljenju raka. V azijskih kuhinjah jih pripravljajo na raznorazne načine; v omakah, juhah, chop sueyih, ipd. Poskusite katerega od naših receptov (chop suey, šitake v ostrigovi omaki, juha s šitakami, japonska ramen juha, jajca foo young, kroglice iz pšeničnega mesa v omaki iz gob in zelenjave) in te zdrave gobe vključite v svoj jedilnik.
V naravi rastejo od maja do novembra na livadah in travnikih. Vsebujejo visok delež vitamina D in povečujejo delovanje in sposobnost mišic ter krepijo kosti. Imajo edinstveno aromo in okus, zaradi katerega so tudi najpogosteje gojene gobe na svetu. Če jih imamo shranjene v hladilniku, morajo biti oviti v mokro cunjo. Pripravimo jih lahko na mnogo načinov: kuhane, dušene, pečene, vložene ali ocvrte. Preizkusite katerega od naših receptov (špageti s pečenimi šampinjoni, postrvi s šampinjoni, vloženi šampinjoni, pečen kunec s šampinjoni, brusketa z gobicami in sirom) in uživali boste v njihovem nežnem okusu.
Lisičke v naravi rastejo med junijem in oktobrom. Poznamo več vrst, ki se med seboj razlikujejo po obliki, uporabne pa so bolj ali manj enako. Vsebujejo rudnine, ogromno beta karotena, osem osnovnih aminokislin in vitamin A. Uporabne so tudi v kozmetične namene, še zlasti pri negi suhe kože. Ljudsko izročilo pravi, da pomagajo celo pri zdravljenju vnetij in različnih infekcij. Pripravimo jih lahko na naslednje načine: v rižoti, v juhi, v omleti, z ajdovo kašo ali pa z njimi napolnimo paprike.
Marele ali dežnikarice
Rastejo med junijem in novembrom v svetlih gozdovih ali na gozdnih tratah. Mlada marela ima jajčast klobuček, ki je posut z "luskicami". Klobuk dežnikarice je uporaben na več načinov: lahko ga kuhamo v juhi, dušimo, pražimo... Za marsikoga pa so marele najboljše, če jih ocvremo.
Karželj
Za eno najlepših evropskih mušnic z oranžno rdečim svetlečim klobukom velja karželj ali knežja mušnica. Če s slike niste prepričani glede vrste gobe, se raje izognite nabiranju ... Čeprav velja nestrupena knežja mušnica za specialiteto, je v Sloveniji zaščitena!
Uživamo torej samo tiste gobe, ki jih dobro poznamo. Bolje je, da ne uživamo podarjenih gob, sploh pa ne v velikih količinah. Raje se držimo pravila, da naj se gobje jedi ne bi uživale več kot dvakrat tedensko, razen, če so v majhnih količinah, le kot priloga drugim jedem. Pri kuhi pa samo še dve opozorili – solimo jih, ko so že kuhane ali pa proti koncu kuhe, saj bodo drugače spustile vodo; gobjih jedi pa tudi nikoli ne pogrevamo, saj s pregrevanjem lahko povzročimo izločanje strupenih snovi, ki so lahko zdravju zelo škodljive.
Več receptov z gobami lahko najdete na sledeči povezavi - TUKAJ.
Ste se nam že pridružili na facebooku? To lahko storite s klikom na !
