Jajca so ljudje uživali že pred več tisoč leti, ko so jih nabirali iz gnezd divjih ptic, pomembna pa so ostala vse do danes, saj so nepogrešljiva sestavina pri pripravi najrazličnejših jedi. So bogat vir hranil, saj vsebujejo vse esencialne aminokisline v ugodnem razmerju, številne vitamine in minerale, so pa tudi bogat vir holina. V njih je prisoten tudi holesterol, ki pa naj ne bi bistveno prispeval k ravni holesterola v krvi, zato si jih lahko privoščimo brez slabe vesti – zlasti za zajtrk. Poleg umešanih, tistih na oko in palačink, si lahko iz jajc za krepak začetek dneva pripravimo tudi omleto, ki ji lahko primešamo različne dodatke – tudi razne vrtnine, ki jih je v poletnih dneh na voljo v izobilju.

Oboževal naj bi jo že Napoleon

Omleta je jed iz jajc, ki so popečena na maslu ali olju v ponvi. Lahko jo zvijemo oziroma zložimo ter ji dodamo različna polnila, kot so sir, drobnjak, razna zelenjava, gobe, šunka, slanina ... Celim jajcem ali jajčnim beljakom so včasih dodane še majhna količina mleka, smetane ali vode. V bistvu gre za posodobljeno različico jedi, ki naj bi jo pripravljali že v antičnih časih na območju Perzijskega zaliva. Stari Rimljani naj bi združevali jajca z mlečnimi izdelki, da so ustvarili slane in sladke jedi, tortilje iz jajc pa naj bi pripravljali tudi v srednjeveških časih.

Triki in nasveti za pripravo popolne omlete

Omleta je ostala priljubljena vse do danes, kar ni nič nenavadnega, saj gre za hitro pripravljen, enostaven, zdrav in poceni obrok, ki ga je mogoče prilagoditi na tisoč in en način. Dodamo jim lahko razne začimbe, sire, avokado, krompir, zelenjavo, različne vrste mesa, sadje, celo morske sadeže. Omlete so lahko različnih debelin, lahko jih prepognemo, zvijemo, napolnimo, dodatne sestavine lahko jajcem dodamo že v skledi ali med peko v ponvi. Jajca lahko samo ubijemo ali pa jih razžvrkljamo v skledi. Pečemo jih lahko pri visoki temperaturi, da dobijo trdno skorjico in ohranijo mehko notranjost, ali pa na šibkem ognju, da dobimo puhasto strukturo, ki se bo kar topila v ustih.

Pri izbiri ponve nekateri prisegajo na litoželezno različico, v kateri lahko omleto pripravijo na hitro na visoki temperaturi, nič manj uporabna pa ni niti teflonska ponev, ki bo poskrbela, da se omleta med pripravo ne bo prijela. V vsakem primeru je za pripravo okusne omlete dobro v ponvi raztopiti radodarno količino masla, ki bo poskrbelo tudi za mehko strukturo. A bolj kot sama podlaga, je pomembna velikost ponve: v preveliki se lahko omleta namreč trga zaradi pretanke mase, v premajhni pa je lahko predebela in neenakomerno pečena. Najbolje je, da se pri pripravi držimo preverjene formule in za 1 osebo uporabimo 2 do 3 jajca, pripravimo pa jo v ponvi s premerom od 15 do 20 cm.

Različne vrste, oblike, okusi

Omlete sicer delimo na slane (ki so lahko zvite ali ploščate) in sladke (običajno spenjene). Slane so lahko take, pri katerih dodatne sestavine vmešamo v jajca, potem pa jih spečemo skupaj z njimi ali pa dodatne sestavine pripravimo ločeno in z njimi nadenemo že pečeno omleto. Najboljše pri vsem pa je, da lahko omleto vsakokrat pripravimo na drugačen način z dodajanjem različnih sestavin in pripravo v razne oblike. Najpogostejše in najbolj znane so denimo zvite omlete, ki so zelo preproste za pripravo in sodijo med osnove kuhanja. Pri tej obliki mora prevladati okus, zato pri pripravi ne pretiravamo z dodatki.

Prav tako se lahko lotimo priprave ploščatih omlet, za katere je značilno, da njihov glavni okus niso jajca, temveč dodatki: čebula, narezan krompir, šunka, paprika, sir in druge sestavine, medtem ko jajce služi zgolj kot vezivo. Tovrstne omlete bomo na krožniku največkrat dobili v Mehiki, Španiji in Italiji, v kolikor pa se peke lotimo sami, si lahko pomagamo z dodatno ponvijo ali večjim krožnikom, na katerega prevrnemo omleto, ko se spodnja stran dovolj zapeče ter jo nato še z druge strani spustimo nazaj v ponev.

Najbolj znane ploščate omlete so:
► omleta z bučkam,
► španska omleta,
► zelenjavna omleta.

Obstajajo pa tudi tako imenovane spenjene omlete, ki so večinoma sladke in močno spominjajo na narastek. Njihova glavna značilnost je izjemno puhasta struktura, ki nastane potem, ko pri pripravi ločimo rumenjake od beljakov, obema dodamo sladkor in ju stepemo. Nato rumenjake vmešamo v beljakov sneg, da dobimo puhasto zmes, ki jo vlijemo v ponev ali pekač ter previdno spečemo na nizki temperaturi.

Ljubitelje omlet boste našli po vsem svetu, le da bodo morda tam poimenovane drugače, kot pri nas. Japonska tradicionalna omleta se denimo imenuje tamagoyaki in je sestavljena iz jajc, ki so zmešana z začimbo mirin, sojino omako, posušenimi tuninimi kosmiči (bonito flakes), sladkorjem in vodo ter spečena v posebni pravokotni ponvi. Med peko jo na eni strani ponve na hitro navijemo na par palčk v obliko klobase in na dno ponve dodamo novo tanko plast pripravljene zmesi, ki jo ponovno zrolamo s prejšnjo. Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vse jajčne mase, rezultt pa je gosta cilindrična omleta, sestavljena iz več tanjših plasti. Poleg tega Japonci poznajo še omleto omurice, ki jo običajno napolnijo z rižem in ponudijo z veliko količino paradižnikovega kečapa, ter omu-soba, ki je napolnjena z njihovimi tradicionalnimi rezanci.

Na Kitajskem omleto lahko sestavljajo tudi ostrige, priljubljena pa je še različica foo young, pri kateri so jajcem lahko dodana mleta slanina, različne vrste zelenjave, kot so ohrovt, fižol, bambus, narezano zelje, mlada čebula ali gobe, ter meso, zlasti pečena svinjina, kozice, piščanec ali jastog. Tipična indijska omleta je sestavljena iz sesekljane čebule, zelenega čilija in listov koriandra, tajska Khai Chiao (recept si lahko preberete TUKAJ) pa je sestavljena iz jajc in ribje omake, globoko ocvrta v voku in postrežena na posteljici iz dušenega riža. Obstajata tudi posebni različici hai chiao songkhrueang, pri kateri sta jajcem dodana meso in zelenjava, ter khai yat sai, kar v dobesednem prevodu pomeni »jajca s polnilom«.

Italijani vam bodo z veseljem pripravili svojo različico omlete, ki je znana pod imenom frittata oziroma fritata- gre za jed, ki jo pripravijo brez mešanja jajc. Pripravljati jo začnemo v ponvi na štedilniku, na zelo šibkem ognju, da se rahlo napihne in naredi mehko ter vlažno, na koncu pa jo potisnemo še v ogreto pečico, da se zapeče tudi po vrhu. Rezultat je zelo rahla jajčna omleta, ki si jo lahko privoščimo čez ves dan.

Najbolj znane fritate so:
► Fritata s porom in slanino
► Fritata s češnjevimi paradižniki
► Špinačna fritata
► Bučkina fritata
► Poletna fritata s papriko
► Krompirjeva fritata s špinačo
► Fritata s špinačo in šunko
► Fritata z grahom in lososom

Tudi Slovenci se lahko pohvalimo s 'posebnima' vrstama

A pozor, fritate nikar ne zamenjujmo s frtaljo – slovensko narodno jajčno jedjo, ki je pod tem imenom poznana zlasti na Primorskem. V bistvu gre za neke vrste omleto ali palačinko, pa čeprav se močno razlikuje od obeh - frtalja ima namreč končno obliko torte, visoke tudi preko 3 cm, v testo pa so vmešana zelišča, zelenjava ali suho meso (narezana klobasa ali pršut). Lahko soljena ali sladkana, najpomembneje pa je, da prevladujejo zelišča; moka in jajce sta le vezivo. Med peko jo večkrat obračamo, da dobi zlatorjavo barvo.

Za konec pa še zanimivost:

19. marca leta 1994 so v japonskem mestu Yokohama pripravili največjo omleto na svetu, ki je merila kar neverjetnih 128,5 kavadratnih metrov in je bila pripravljena iz 160 tisoč jajc, 11. maja leta 2002 pa so v kanadskem Brockvilleu v pokrajini Ontario pripravili še najtežjo – tehtala je namreč kar 2.950 kilogramov. Ta rekord je 11. avgusta leta 2012 premagala omleta, ki so jo pripravili v mestnem svetu Ferreira do Zêzere v mestu Santarém na Portugalskem. Njihova omleta je namreč tehtala kar 6.466 kilogramov, pripravili so jo v ponvi s premerom 10,3 metra, za njeno pripravo pa so porabili kar 145 tisoč jajc.

Viri, uporabljeni med raziskovanjem: Eatingwell.com, Brit.co, Recipes.timesofindia.com, Wikipedia, Tasteofhome.com, Incredibleegg.org, Theguardian.com, Momskitchenhandbook.com, Food.ndtv.com, Bonappetit.com, Southernliving.com