Kakšna jajca imate najraje za zajtrk? So to umešana jajčka, mehko ali trdo kuhano jajce, omleta ali kaj drugega? Načinov priprave jajc je res veliko in tudi najzahtevnejši kuharji svoje vajence pogosto testirajo prav s to nalogo. Celo zavihki na tradicionalni kuharski kapi naj bi označevali število načinov, na katere lahko pripravimo jajca. Zavihkov je namreč 100, prav toliko (in še več) pa naj bi bilo tudi načinov priprave jajc za zajtrk. 

Jajca so za marsikoga res nepogrešljiv del zajtrka, ne glede na to, ali jih pripravljamo sama ali pa uporabimo kot sestavino pri pripravi palačink, vafljev, solat ali kakšne druge jedi. So zelo hranljiva, lahko dostopna, poceni in razmeroma enostavna za pripravo. Čeprav jih navadno uživamo za zajtrk, pa si lahko jajca privoščimo tudi za malico ali zgodnjo večerjo. 

Bi raje mehko ali trdo kuhano jajce?

Ena najbolj zdravih oblik uživanja jajc je kuhano jajce. Poznamo mehko, poltrdo in trdo kuhano jajce. Za kuhanje jajc je najbolje, če uporabimo malo starejša jajca, saj jih bomo namreč lažje olupili.

Za kuhanje jajc uporabimo jajca naravnost iz hladilnika in jih damo v hladno vodo. Čas kuhanja, ki se priporoča za mehko oziroma trdo kuhana jajca, namreč predvideva kuhanje hladnih jajc. Če uporabimo jajca, ki so bila na sobni temperaturi, pa je treba čas kuhanja za nekaj deset sekund skrajšati.

Mehko kuhano jajce kuhamo 3–4 minute. Poltrdo kuhano jajce kuhamo 5–6 minut. Trdo kuhano jajce pa kuhamo 8–10 minut.

Ko so jajca kuhana, jih za kratek čas prestavimo v hladno vodo in nato olupimo. Lupiti začnemo na spodnji, širši strani jajca, kjer se nahaja zračni mehurček.

Če kuhanih jajc ne nameravamo takoj zaužiti, jih še v lupini shranimo v hladilniku. Najbolje, da jih damo v plastično posodo s pokrovom, saj je lupina jajca porozna in se lahko kuhana jajca navzamejo vonjav v hladilniku. Trdo kuhana jajca lahko porabimo v sedmih dneh.

Poširano jajce 

Že nekaj let so poširana jajca eden izmed najbolj priljubljenih jajčnih zajtrkov. Najbrž zato, ker se ni treba ukvarjati z lupljenjem in ker jih zaradi nekoliko sploščene oblike zlahka položimo na kos kruha. Malo pa je k tem trendu prispeval tudi Instagram, saj je poširano jajce, ko vanj zarežemo in iz njega steče rumenjak, zelo fotogeničen prizor. 

Za poširanje uporabimo čim bolj sveža jajca. Za popolno poširano jajce je pomembno, da sta beljak in rumenjak lepo kompaktna. Če ne želimo, da se nam beljak razleze, ko ga damo v vodo, lahko uporabimo naslednji kuharski trik. Sveže jajce damo za 10 sekund v vrelo vodo. To bo namreč nekoliko stisnilo beljak, da bo obdržal lepo obliko okoli rumenjaka, a bo jajce še vedno surovo. Jajce nato previdno ubijemo v majhno posodico ali veliko žlico in ga previdno položimo v vročo vodo, ki je tik pred vretjem, ter skuhamo. S to tehniko bomo dosegli popolno ovalno obliko poširanega jajca.

Če želimo bolj prefinjen zajtrk, lahko posebej pripravimo še holandsko omako iz rumenjakov, kisa, limoninega soka in masla, ki jo nato prelijemo po poširanem jajcu. 

Jajce na oko

Čeprav se zdi, da za ocvrto jajce ne potrebujemo pretiranega kuharskega znanja, pa tudi to ne drži povsem. Popolnega jajca na oko, pri katerem je beljak lepo zapečen, rumenjak pa ravno prav skuhan, da je še tekoč, namreč ni tako enostavno pripraviti. Hitro se lahko zgodi, da je v sredini beljak še vedno tekoč, kar pa lahko marsikomu pokvari tek. 

Pripravimo ponev, v katero damo žličko olivnega olja ali malo masla, in jo segrejemo na srednje visoki temperaturi. Velikost ponve je odvisna od števila jajc, ki jih bomo ocvrli. Za eno samo jajce tako izberemo najmanjšo ponev, da se beljak ne razleze preveč. 

Jajce najprej ubijemo v skodelico in to storimo previdno, da ne poškodujemo rumenjaka. Ko se olje segreje (ali maslo stopi), v ponev previdno vlijemo jajce. Rumenjak posolimo in jajce spečemo. Cvremo ga na srednje visoki temperaturi približno 5–7 minut, zato da se enakomerno in počasi speče.

Če jajca pečemo na visokih temperaturah, se nam zgodi, da se spodnja stran beljakov prehitro prepeče, medtem ko zgornja ostane surova. Če beljake preveč zapečemo, pa dobimo tisti gumijast učinek, ki si ga ne želimo. 

Če se želimo prepričati, da se bodo beljaki ravno prav zapekli, tako s spodnje kot tudi z zgornje strani, lahko ponev pokrijemo s pokrovko. Ta naj bo steklena, zato da lahko spremljamo dogajanje in preprečimo, da rumenjaki zakrknejo. 

Še en način, s katerim lahko beljake in rumenjak zapečemo do popolnosti, je, da jih polivamo s segreto maščobo. Torej, ko smo v ponev vlili jajce in beljak nekoliko zakrkne, z žlico zajamemo maščobo iz ponve in jo polijemo po beljaku in rumenjaku. To ponovimo večkrat, dokler se jajce ne zapeče. 

Jajce v 'ovojnici'

Nekaj vmes med poširanim in jajcem na oko je t. i. »jajce v ovojnici«, ki je pred časom navduševalo na družbenih omrežjih. Podrobneje smo o tej tehniki že pisali:

Umešana jajca

Eden najbolj priljubljenih načinov priprave jajc za zajtrk so zagotovo umešana jajca. Pri njihovi pripravi lahko namreč uporabimo veliko domišljije in številne dodatke iz domače shrambe ali hladilnika. 

Pripravimo jih lahko tako, da jajca ubijemo v posodo, jih začinimo, razžvrkljamo in šele nato vlijemo v ponev. Nekateri pa jajca ubijejo kar v hladno pomaščeno ponev in jih nato šele v njej začnejo mešati. Dodamo jim lahko malo mleka, kislo smetano ali sir, ki se med mešanjem stopi. Postrežemo pa jih lahko z najrazličnejšimi dodatki. 

Tukaj je nekaj odličnih receptov za izvrstna umešana jajčka:

Omleta in fritata

Čeprav si zasluge za omleto nekako lastijo Francozi, pa so prve omlete pripravljali že v Perziji in starem Rimu. Tudi pri omletah lahko pustimo domišljiji prosto pot in jo pripravimo na različne načine in z različnimi dodatki. Največkrat jo pripravljamo kot slano jed, vendar pa je lahko tudi sladka. 

Za pripravo omlete za 1 osebo potrebujemo 2–3 jajca, pripravimo pa jo v ponvi s premerom 15–20 centimetrov. Pečemo jo na zmerni temperaturi in mešamo le na začetku, nato pa pustimo, da se zapeče v debelejšo »palačinko«. 

Omleto lahko pripravimo tako, da dodatke – kot so sir, gobice, šparglji, zelenjava, zelišča – vmešamo v jajca in jih nato vlijemo v ponev ter spečemo. Takšni omleti Italijani pravijo fritata.

Klasično omleto pa pripravimo tako, da »nadev« za omleto pripravimo ločeno in jo na koncu nadevamo ter zvijemo ali prepognemo.

Med peko omlete ponev ves čas tresemo, da se jajca enakomerno zapečejo. Ko jajca na spodnji strani malo zakrknejo, rob omlete nekoliko privzdignemo in ponev nagnemo, da tekoča jajca stečejo v ponev. Druga tehnika je, da od začetka pečenja s kuhalnico od strani proti sredini odmikamo zapečeni del omlete, da na ponev sproti priteka tekoča jajčna zmes. Ko tekočih jajc ni več, pustimo, da se omleta do konca zapeče. Omleta je ravno prav pečena, ko je sočna in puhasta ter jo lahko prepognemo. 

Frtalja

Frtalja, fritaja ali cvrča je sorodnica omlete, vendar se od nje razlikuje po tem, da jajcem dodamo moko. Pri frtalji je bistvena tudi njena debelina, ki včasih meri tudi več kot tri centimetre. Frtalja je značilna predvsem za primorsko, kraško in istrsko kuhinjo.

Pripravimo jo lahko z najrazličnejšimi svežimi zelišči, dišavnicami, zelenjavo, šparglji, čebulo, koprivami, peteršiljem, regratovimi, bezgovimi ali akacijevimi cvetovi, pa tudi s pršutom, ocvirki, klobasami in celo naribanimi jabolki. 

Več o frtalji si preberite tukaj:

Šakšuka

V arabskem svetu jajca pripravljajo v paradižnikovi omaki, z dodatkom paprike, čebule in začimb. Jedi pravijo »shakshuka« oziroma po naše šakšuka, ki pomeni »vse zmešano skupaj«. Jed spominja na sataraš, vendar jajc ne razžvrkljajo oziroma umešajo, pač pa ostanejo cela. 

Šakšuka izvira iz severne Afrike, razširjena pa je tudi na Bližnjem vzhodu. Pripravljamo jo v ponvi in jo v njej tudi postrežemo. Od začimb so poleg soli pri šakšuki nepogrešljivi tudi kumina, kajenski poper, koriander, peteršilj in česen.

Za pripravo šakšuke potrebujemo:

3 velika jajca
1 žlico paradižnikove mezge
200 g paradižnika v koščkih (svežega ali iz pločevinke)
1 manjšo čebulo (na drobno nasekljana)
1 rdečo papriko (uporabimo lahko tudi pečeno papriko)
1 strok česna (na drobno nasekljan)
1 žlico oljčnega olja
ščepec soli
pol čajne žličke mlete kumine
pol čajne žličke mlete paprike
2 žlici nasekljanega svežega koriandra in peteršilja (malo pustimo za serviranje)
poper (po želji)
50 g feta sira (po želji)

Postopek priprave: 

Čebulo, česen in papriko nasekljamo na drobne koščke. V večji ponvi segrejemo olje in nato vanjo dodamo čebulo in jo prepražimo, da postekleni. Dodamo papriko, posolimo in vse skupaj ob nenehnem mešanju pražimo nekaj minut na srednje visoki temperaturi, da se paprika zmehča. 

Dodamo česen, paradižnikovo mezgo in preostale začimbe. Vse skupaj pražimo še kakšno minutko ali dve, da se sestavine lepo združijo. Nato dodamo koščke paradižnika ter sveža zelišča (koriander in peteršilj). Dobro premešamo in pustimo, da omaka narahlo vre približno pet minut. Po potrebi zmanjšamo ogenj in dolijemo malo tekočine, saj omaka v tej fazi ne sme biti pregosta.

V ponev previdno ubijemo jajca drugega za drugim – najbolje, da jih najprej ubijemo v majhno posodico in jih nato previdno vlijemo v omako, v kateri smo prej z žlico ali kuhalnico naredili majhno jamico. Pri tem pazimo, da vsako jajce vlijemo v svoj konec ponve, da se bo vsako posebej lepo zapeklo. Beljake lahko narahlo prekrijemo z omako, da se bodo bolje skuhali. Rumenjake pa začinimo s soljo in poprom. 

Ponev pokrijemo s pokrovom in pustimo, da se jajca kuhajo še približno 5–8 minut. 

Jed lahko dokončamo tudi v ognjevarni posodi, ki jo nato postavimo v pečico za 8–12 minut. V tem primeru omako pripravimo v ponvi, kot smo prej opisali, nato pa jo prelijemo v ognjevarno posodo in šele nato v omako dodamo jajca. 

Jed je ravno prav pečena, ko se jajca še vedno malo zatresejo, ko stresemo ponev. Po vrhu lahko po želji potresemo nadrobljeno feto in okrasimo še s svežimi listi koriandra in peteršilja. 

Postrežemo jo kar v ponvi oziroma ognjevarni posodi, v kateri smo jo pekli. Prileže se z domačim kruhom, za bolj avtentičen okus pa priporočamo t. i. pita ali arabski kruh.