Žar omako lahko ponudimo kot prilogo k jedem z žara. Odlično se obnese tudi kot pomaka, v katero pomakamo koruzni ali krompirjev čips. Je pa tudi odlična marinada, s katero premažemo meso pred peko na žaru.
Čebulo in česen olupimo ter drobno sesekljamo.
V ponvi segrejemo olje. Na segreto olje stresemo čebulo in jo med mešanjem pražimo 4 do 5 minut, da postekleni in se malo zmehča. Nato dodamo paradižnikov koncentrat in česen ter vse skupaj med mešanjanjem pražimo še približno 30 sekund.
Nato dodamo še preostale sestavine: paradižnike, rjavi sladkor, dimljeno papriko, kis in worchestersko omako. Po okusu začinimo s soljo. Sestavine zavremo, nato pa znižamo temperaturo in omako ob rahlem vrenju kuhamo 20 do 30 minut oziroma toliko časa, da se zgosti.
Pripravljeno omako odstavimo in gladko zmiksamo (v kuhinjskem mešalniku ali s pomočjo paličnega mešalnika).
V omako lahko dodamo tudi malo mletega čilija in mletih gorčičnih semen.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 369.28 KJ | 294.97 KJ | 4.41 % | 3.53 % |
88.26 kCal | 70.5 kCal | 4.41 % | 3.53 % | |
Beljakovine | 0.94 g | 0.75 g | 1.88 % | 1.5 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 13.77 g 6.89 g | 11 g 5.5 g | 5.1 % | 4.07 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 3.13 g 0.16 g | 2.5 g 0.13 g | 4.47 % 0.8 % | 3.57 % 0.65 % |
Vlaknine | 0.78 g | 0.63 g | 3.12 % | 2.52 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.63 mg | 0.5 mg | ||
Magnezij | 17.37 mg | 13.88 mg | ||
Kalij | 273.4 mg | 218.38 mg | ||
Kalcij | 39.75 mg | 31.75 mg | ||
Fosfor | 35.05 mg | 28 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 0.63 mg | 0.5 mg | ||
Vitamin A | 640.06 iu | 511.25 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 8.61 mg | 6.88 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).