Vojvodinjin krompir (orig. pommes duchesse) je francoska klasika, brez katere ne more biti slavnostne večerje. V pripravi znamenite krompirjeve priloge so se preizkusili tekmovalci 4. sezone MasterChef Slovenija, v pomoč pa jim je služil spodnji recept.
Krompir olupimo in ga narežemo na kocke, ki jih skuhamo do mehkega v osoljeni vodi. Kuhan krompir dobro odcedimo, stresemo v toplo ponev in pustimo, da izhlapi odvečna vlaga/tekočina.
Krompir pretlačimo skozi sito, da dobimo gladek pire, ki mu dodamo maslo. Po okusu začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom, premešamo in pustimo, da se pire ohladi.
Ohlajenemu pireju postopoma dodajamo žvrkljana jajca ter zamešamo v povsem gladko in dokaj gosto maso, ki jo predevamo v brizgalno vrečko z dekorativnim zvezdastim nastavkom. Zmes v lepih kupčkih nabrizgamo na s peki papirjem obložen pekač. Pečemo v pečici, ogreti na 200 stopinj Celzija, do zlato rjave barve (10 do 15 minut).
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 534.8 KJ | 735.34 KJ | 6.39 % | 8.79 % |
127.82 kCal | 175.75 kCal | 6.39 % | 8.79 % | |
Beljakovine | 0.91 g | 1.25 g | 1.82 % | 2.5 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 13.64 g 0.91 g | 18.75 g 1.25 g | 5.05 % | 6.94 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 7.27 g 4.55 g | 10 g 6.25 g | 10.39 % 22.75 % | 14.29 % 31.25 % |
Vlaknine | 1.82 g | 2.5 g | 7.28 % | 10 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 19.27 mg | 26.5 mg | ||
Kalij | 372.18 mg | 511.75 mg | ||
Kalcij | 10.36 mg | 14.25 mg | ||
Fosfor | 58.55 mg | 80.5 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin A | 234.36 iu | 322.25 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 17.27 mg | 23.75 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).