Pralineji so ime dobili po francoskem diplomatu Marshalu du Plessis Praslinu, v resnici pa si jih je izmislil njegov kuhar Clement Lassagne. Gre za eno redkih sladic, ki se dejansko ne imenuje po avtorju. Pralineji so skupno ime za slaščice iz oreščkov, čokolade in sladkorja in v svetu slaščičarstva predstavljajo veliko umetnost. Z obliko, videzom, okusom in dodanimi sestavinami lahko ustvarimo najbolj unikatne čokoladne kreacije.
V mikrovalovni pečici stopimo čokolado na 31 stopinj Celzija. Temperaturo preverimo s slaščičarskim termometrom.
Stopljeno čokolado vlijemo v model za pralineje in počakamo, da se čokolada oprime modela. Z modelom malce potrkavamo ob podlago, da izločimo zračne mehurčke, ki bi lahko preluknjali pripravljene pralineje. Odvečno čokolado izlijemo iz modela. Obrnjen model nato položimo na krožnik in vse skupaj postavimo v hladilnik za toliko časa, da se čokolada povsem strdi. Model mora biti narobe obrnjen zato, da lahko odvečna čokolada odteče na krožnik.
V kozici zmešamo vino in smetano. Posebej zmešamo sladkor in pektin. Mešanco vmešamo v smetano in na koncu dodamo še maslo. Kozico pristavimo na kuhalnik in vsebino med nenehnim mešanjem segrevamo. Ko smetana zavre, kozico odstavimo in vsebino ohladimo na 80 stopinj Celzija.
Pripravimo si večjo skledo, v katero dodamo obe vrsti čokolade. Prilijemo zmes smetane, vina, masla in sladkorja. Mešamo toliko časa, da dobimo gladko kremo iz čokolade in smetane. Kremo ohladimo, nato pa z njo napolnimo strjene čokoladne modele ter pustimo, da se krema dodobra usede (najbolje kar čez noč). Pazimo, da čokoladne modele napolnemo zgolj do treh četrtin.
Pralineje zapremo s stopljeno čokolado, ki jo ponovno stopimo v mikrovalovni pečici. Pomembno je, da temperatura stopljene čokolade ne presega 31 stopinj Celzija, saj ta temperatura zagotavlja, da bo imela strjena čokolada lep lesk. Odvečno čokolado odstranimo, nato pa model ponovno večkrat dobro potresemo, da iz čokolade odstranimo zračne mehurčke. Model shranimo v hladilnik še za toliko časa, da se čokolada povsem strdi, nato pa pralineje previdno odstranimo iz modela, serviramo na krožnik in postrežemo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 2299.32 KJ | 1435.11 KJ | 27.48 % | 17.15 % |
549.55 kCal | 343 kCal | 27.48 % | 17.15 % | |
Beljakovine | 3.2 g | 2 g | 6.4 % | 4 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 55.92 g 43.74 g | 34.9 g 27.3 g | 20.71 % | 12.93 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 34.13 g 20.19 g | 21.3 g 12.6 g | 48.76 % 100.95 % | 30.43 % 63 % |
Vlaknine | 5.77 g | 3.6 g | 23.08 % | 14.4 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 6.57 mg | 4.1 mg | ||
Magnezij | 122.09 mg | 76.2 mg | ||
Kalij | 597.45 mg | 372.9 mg | ||
Kalcij | 104.46 mg | 65.2 mg | ||
Fosfor | 261.96 mg | 163.5 mg | ||
Cink | 1.6 mg | 1 mg | ||
Selen | 2.4 mg | 1.5 mg | ||
Vitamin A | 303.61 iu | 189.5 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).