Če bi radi ostanke velikonočnih dobrot spremenili v okusen obrok, je kruhov narastek več kot odlična izbira. Tudi v primeru, ko iščete idejo za hitro kosilo ali večerjo, h kateri se prileže skleda solate.
Meso in kruh narežemo na koščke. Koprive (uporabimo lahko tudi čemaž ali špinačo) operemo, osušimo in drobno sesekljamo. Maslo počasi stopimo na nizki temperaturi.
Kose kruha zmešamo s stopljenim maslom, jajčnimi rumenjaki in sesekljanimi koprivami. Primešamo na koščke narezano meso ter zmes po okusu začinimo s poprom, soljo in muškatnim oreščkom. Da masa ne bo preveč suha, prilijemo še malo tekočine, v kateri se je kuhalo meso ali pa uporabimo mleko. Iz beljakov stepemo čvrst sneg in ga nežno primešamo kruhovi zmesi.
Zmes pretresemo v namaščen pekač in ga za približno 30 minut potisnemo v pečico, ogreto na 180 stopinj Celzija. Narastek je pečen, ko naraste in se po vrhu lepo zlato rjavo zapeče.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 606.89 KJ | 781.36 KJ | 7.25 % | 9.34 % |
145.05 kCal | 186.75 kCal | 7.25 % | 9.34 % | |
Beljakovine | 12.14 g | 15.63 g | 24.28 % | 31.26 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 0.78 g 0.39 g | 1 g 0.5 g | 0.29 % | 0.37 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 9.42 g 3.98 g | 12.13 g 5.13 g | 13.46 % 19.9 % | 17.33 % 25.65 % |
Vlaknine | 0.29 g | 0.38 g | 1.16 % | 1.52 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.68 mg | 0.88 mg | ||
Magnezij | 25.34 mg | 32.63 mg | ||
Kalij | 273.69 mg | 352.38 mg | ||
Kalcij | 42.82 mg | 55.13 mg | ||
Fosfor | 198.54 mg | 255.63 mg | ||
Cink | 0.78 mg | 1 mg | ||
Selen | 27.09 mg | 34.88 mg | ||
Vitamin A | 1814.76 iu | 2336.5 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 4.27 mg | 5.5 mg | ||
Vitamin D | 0.78 mg | 1 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).