Priprava je hitra in preprosta. Čas nam bo vzelo le hlajenje in strjevanje te odlične slaščice.
Čokolado nalomimo na manjše koščke (lahko jo tudi narežemo). Na kuhalnik pristavimo večjo kozico in vanjo vlijemo smetano. Smetano na zmerni temperaturi kuhamo toliko časa, da prične rahlo vreti.
V kozico dodamo čokoladne koščke in počasi mešamo. Pri tem pazimo, da se nam čokolada ne prime dna. Ko se vsa čokolada popolnoma stopi, dodamo kakav, tahini in sladkor v prahu. Vse skupaj dobro premešamo in zmanjšamo temperaturo. Kuhamo še 5 do 10 minut, da se vse spoji v nekoliko bolj gosto čokoladno zmes. Kozico nato odstavimo.
Manjši globok pekač obložimo s peki papirjem in vanj vlijemo pripravljeno čokoladno zmes. Pekač nato postavimo v hladilnik za vsaj 4 ure, da se zmes povsem strdi.
Strjeno zmes vzamemo iz hladilnika in narežemo na poljubno velike kocke, katere serviramo na pladenj in postrežemo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 2297.52 KJ | 563.17 KJ | 27.46 % | 6.73 % |
| 549.12 kCal | 134.6 kCal | 27.46 % | 6.73 % | |
| Beljakovine | 4.9 g | 1.2 g | 9.8 % | 2.4 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 57.52 g 42.84 g | 14.1 g 10.5 g | 21.3 % | 5.22 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 32.23 g 16.73 g | 7.9 g 4.1 g | 46.04 % 83.65 % | 11.29 % 20.5 % |
| Vlaknine | 6.12 g | 1.5 g | 24.48 % | 6 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 7.34 mg | 1.8 mg | ||
| Magnezij | 141.56 mg | 34.7 mg | ||
| Kalij | 549.93 mg | 134.8 mg | ||
| Kalcij | 62.83 mg | 15.4 mg | ||
| Fosfor | 253.35 mg | 62.1 mg | ||
| Cink | 1.63 mg | 0.4 mg | ||
| Selen | 4.9 mg | 1.2 mg | ||
| Vitamin A | 51 iu | 12.5 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
