Pečene marinirane perutničke lahko skupaj z izbrano prilogo postrežemo za glavno jed. Če jih postrežemo z omako, pa v hipu ustvarimo odličen prigrizek.
Čas mariniranja mesa ni vštet v čas priprave!
Česen olupimo in drobno sesekljamo. Stresemo ga v večjo skledo, kjer ga zmešamo s pivom, oljem, sojino omako, limoninim sokom, soljo, poprom in mletim ingverjem. Piščančje perutničke očistimo, operemo in dobro osušimo s papirnatimi brisačkami. Dodamo jih v skledo z marinado in z rokami dobro premešamo, da se marinada dobro oprime vseh kososv. Skledo pokrijemo in čez noč shranimo v hladilnik.
Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Globok pekač obložimo s papirjem za peko. Po pekaču razporedimo marinirane perutničke (odvečno marinado zavržemo). Pekač za 40 do 50 minut potisnemo v ogreto pečico. Na polovici peke perutničke obrnemo, da se enakomerno zapečejo na obeh straneh.
Marinirane perutničke lahko spečemo tudi na žaru.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 921.11 KJ | 1877.9 KJ | 11.01 % | 22.44 % |
220.15 kCal | 448.83 kCal | 11.01 % | 22.44 % | |
Beljakovine | 17.74 g | 36.17 g | 35.48 % | 72.34 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 0.41 g 0 g | 0.83 g 0 g | 0.15 % | 0.31 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 14.71 g 3.92 g | 30 g 8 g | 21.01 % 19.6 % | 42.86 % 40 % |
Vlaknine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 18.07 mg | 36.83 mg | ||
Kalij | 160.23 mg | 326.67 mg | ||
Kalcij | 14.55 mg | 29.67 mg | ||
Fosfor | 131.7 mg | 268.5 mg | ||
Cink | 0.98 mg | 2 mg | ||
Selen | 14.88 mg | 30.33 mg | ||
Vitamin A | 144.45 iu | 294.5 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 0.41 mg | 0.83 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).