Če ste se ob ideji o svinjskih medaljonih v hrenovi omaki namrdnili, boste po okušanju jedi zagotovo spremenili mnenje. Velik plus je tudi resnično hitra priprava.
Svinjskemu fileju odstranimo srebrno kožico in ga narežemo na medaljone, debele približno 2 centimetra. Medaljone na obeh straneh solimo in popramo. Čebulo in rožmarin drobno nasekljamo. Hren olupimo in ga naribamo (grobo ali drobno, po želji).
V ponvi segrejemo maščobo in na njej na visoki temperaturi popečemo medaljone, in sicer 2 minuti na vsaki strani, tako da se zlato-rjavo obarvajo. Prestavimo jih na topel krožnik.
V ponev dodamo čebulo in jo na srednji temperaturi pražimo 5 minut, da se zmehča in malce karamelizira.
V ponev vlijemo vodo ter dodamo gorčico, hren in rožmarin. Premešamo in kuhljamo še par minut, da se omaka malce zgosti. Po okusu dosolimo, nato pa v ponev vrnemo medaljone. Premešamo, pogrejemo in serviramo z izbrano prilogo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 551.58 KJ | 997.88 KJ | 6.59 % | 11.93 % |
131.83 kCal | 238.5 kCal | 6.59 % | 11.93 % | |
Beljakovine | 14.23 g | 25.75 g | 28.46 % | 51.5 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 1.8 g 0.55 g | 3.25 g 1 g | 0.67 % | 1.2 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 6.49 g 1.11 g | 11.75 g 2 g | 9.27 % 5.55 % | 16.79 % 10 % |
Vlaknine | 0.28 g | 0.5 g | 1.12 % | 2 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 25.43 mg | 46 mg | ||
Kalij | 323.64 mg | 585.5 mg | ||
Kalcij | 13.27 mg | 24 mg | ||
Fosfor | 181.58 mg | 328.5 mg | ||
Cink | 0.69 mg | 1.25 mg | ||
Selen | 22.94 mg | 41.5 mg | ||
Vitamin A | 15.48 iu | 28 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 6.77 mg | 12.25 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).