V osmi oddaji Moja mama kuha bolje! sta ponovno slavili zmagovalki prejšnje oddaje, Lili in Katja Avguštin. Zmago jima je prinesla na videz zelo preprosta jed, ki pa je bila izvrstno pripravljena.
Špinačo očistimo, operemo in na hitro blanširamo v kropu. Blanširano špinačo dobro odcedimo.
V skledi stepemo jajca in jih zmešamo s tremi žličkami mleka. V zmes pomočimo kruhove rezine, nato pa jih zlato rjavo popečemo na vročem olju. Pečene rezine položimo na papirnato brisačko, da se odcedijo.
V posodi segrejemo maslo, dodamo moko in jo počasi prepražimo, da se zgosti. Špinačo zmiksamo in jo dodamo v posodo. Dodamo kislo smetano, solimo in popramo ter zalijemo z mlekom. Dobro premešamo in počasi kuhamo, da se špinača lepo zgosti.
V ponvi spečemo jajca na oko in jih rahlo začinimo s poprom in soljo.
Vse sestavine lepo serviramo na krožnike in pripravljeno jed postrežemo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 627.18 KJ | 1834.68 KJ | 7.5 % | 21.93 % |
| 149.9 kCal | 438.5 kCal | 7.5 % | 21.93 % | |
| Beljakovine | 6.84 g | 20 g | 13.68 % | 40 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 6.5 g 0.68 g | 19 g 2 g | 2.41 % | 7.04 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 9.49 g 3.08 g | 27.75 g 9 g | 13.56 % 15.4 % | 39.64 % 45 % |
| Vlaknine | 0.94 g | 2.75 g | 3.76 % | 11 % |
| Folna kislina | 2.05 g | 6 g | ||
| Železo | 1.28 mg | 3.75 mg | ||
| Magnezij | 37.77 mg | 110.5 mg | ||
| Kalij | 279.81 mg | 818.5 mg | ||
| Kalcij | 81.19 mg | 237.5 mg | ||
| Fosfor | 125.72 mg | 367.75 mg | ||
| Cink | 0.43 mg | 1.25 mg | ||
| Selen | 16.07 mg | 47 mg | ||
| Vitamin A | 3529.61 iu | 10325 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 9.57 mg | 28 mg | ||
| Vitamin D | 0.77 mg | 2.25 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
