Sladoled je zelo kremast in okusen, hkrati pa predstavlja tudi odličen način, da porabite prezrele banane.
Zamrzovanje ni všteto v čas priprave!
Banane olupimo in jih narežemo na približno pol centimetra debele kolobarje, ki jih damo za približno eno uro v zamrzovalnik.
Pripravimo blender (lahko uporabite tudi tistega za smoothije), vanj stresemo zamrznjene banane in mešamo toliko časa, da nastane povsem gladka zmes. Dodamo Nutello in vse skupaj še enkrat dobro premešamo. Če ste se odločili za dodatek vanilije, jo vmešajte v tem koraku.
Sladoled lahko postrežemo takoj ali pa ga naložimo v posodice, ki jih vsaj za dve uri in pol shranimo v zamrzovalnik. Pripravljen sladoled po želji potresemo z oreščki ali kosmiči.
Namesto Nutelle lahko uporabimo kakšno drugo lešnikovo ali čokoladno kremo, marmelado, džem, kokos (lahko tudi mleko), arašidovo maslo ...
Za pripravo sladoleda izberemo mehke in sladke banane.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 388.15 KJ | 577.39 KJ | 4.64 % | 6.9 % |
| 92.77 kCal | 138 kCal | 4.64 % | 6.9 % | |
| Beljakovine | 0.84 g | 1.25 g | 1.68 % | 2.5 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 22.18 g 12.1 g | 33 g 18 g | 8.21 % | 12.22 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 0.17 g 0.17 g | 0.25 g 0.25 g | 0.24 % 0.85 % | 0.36 % 1.25 % |
| Vlaknine | 1.85 g | 2.75 g | 7.4 % | 11 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0 mg | 0 mg | ||
| Magnezij | 27.23 mg | 40.5 mg | ||
| Kalij | 358.32 mg | 533 mg | ||
| Kalcij | 5.71 mg | 8.5 mg | ||
| Fosfor | 22.86 mg | 34 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 0.84 mg | 1.25 mg | ||
| Vitamin A | 63.36 iu | 94.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 7.9 mg | 11.75 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
