Sladke kroglice lahko pripravimo tudi iz zdravih živil, kot so prosene kaša, oreščki in suho sadje.
Proseno kašo pod tekočo vodo speremo in odcedimo. Na kuhalnik pristavimo kozico, v kateri zavremo mleko in vodo. Nato dodamo proseno kašo. Pustimo, da na zmernem ognju vre približno pol ure. Kuhano proseno kašo odstavimo in pustimo, da se ohladi.
Ohlajeno proseno kašo pretresemo v kuhinjski mešalnik, v katerega dodamo še agavin sirup, rozine in datlje. Vse skupaj drobno zmeljemo. Zmes pretresemo v skledo ter dodamo mlete lešnike in kakav v prahu. Z rokami vse skupaj dobro pregnetemo. Če je zmes preveč lepljiva, dodamo še malo mletih lešnikov. Poskusimo in po potrebi dodatno osladimo.
Na plitek krožnik stresemo kokosovo moko. Iz zmesi z rokami oblikujemo poljubno velike kroglice, ki jih povaljamo v kokosovi moki. Pripravljene kroglice polagamo na velik krožnik ali pladenj. Pred uporabo jih dobro ohladimo v hladilniku.
Suho sadje lahko predhodno namočimo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 352.08 KJ | 0 KJ | 4.21 % | 0 % |
| 84.15 kCal | 0 kCal | 4.21 % | 0 % | |
| Beljakovine | 1.88 g | 0 g | 3.76 % | 0 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 16.48 g 7.27 g | 0 g 0 g | 6.1 % | 0 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 1.14 g 0.28 g | 0 g 0 g | 1.63 % 1.4 % | 0 % 0 % |
| Vlaknine | 1.42 g | 0 g | 5.68 % | 0 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.28 mg | 0 mg | ||
| Magnezij | 16.59 mg | 0 mg | ||
| Kalij | 152.39 mg | 0 mg | ||
| Kalcij | 42.61 mg | 0 mg | ||
| Fosfor | 55.17 mg | 0 mg | ||
| Cink | 0.06 mg | 0 mg | ||
| Selen | 1.25 mg | 0 mg | ||
| Vitamin A | 52.44 iu | 0 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0.23 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0.28 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
