Na biskvitno podlago nanesemo kremo iz skute, sladke smetane in borovnic. Počakamo, da se krema nekoliko strdi, dodamo še več borovnic in torto do konca ohladimo. Razrežemo na kose in postrežemo skupaj s hladnim napitkom. Sliši se preprosto in mamljivo, mar ne?
Pečico segrejemo na 175 stopinj Celzija, rešetko v pečici nastavimo na srednjo višino. Dno okroglega pekača za torte (premera 26 cm) s snemljivim obodom obložimo s papirjem za peko, ki ga rahlo namastimo. V skledici zmešamo moko in škrob.
Pripravimo biskvit. V dve skledi ločimo beljak in rumenjak. Rumenjak skupaj s sladkorjem penasto umešamo. Beljak skupaj s soljo stepemo v čvrst sneg. Na rumenjakovo zmes presejemo mešanico moke in škroba. Dodamo polovico stepenega snega in vse skupaj nežno in počasi zmešamo v gladko zmes. Na koncu v testo vmešamo še preostali stepeni sneg.
Testo vlijemo v pekač in ga enakomerno razmažemo po dnu. Pekač za približno 20 minut potisnemo v ogreto pečico. Pečen biskvit zvrnemo na rešetko in pustimo, da se povsem ohladi.
Liste želatine namočimo v hladni vodi. Skuto zmešamo z limoninim sokom, sladkorjem v prahu in vanilijevim sladkorjem. Smetano čvrsto stepemo in jo do uporabe shranimo v hladilniku.
Ko želatina nabrekne, jo vzamemo iz vode in v majhni kozici na šibkem ognju počasi stopimo. Pazimo, da želatina ne zavre! V stopljeno želatino vmešamo približno 3 žlice skutne mase, nato pa želatino vmešamo v preostalo skutno kremo. Na koncu v kremo nežno in počasi vmešamo še stepeno smetano.
Ohlajen biskvit položimo nazaj v pekač. Prekrijemo ga s skutno kremo. Pekač rahlo potresemo, da se krema enakomerno razporedi. Po vrhu jo pogladimo. Pekač za približno 3 ure shranimo v hladilnik, da se skutna krema povsem ohladi in strdi.
Borovnice preberemo, po potrebi na hitro speremo pod tekočo vodo in dobro osušimo. Približno 1/3 borovnic stresemo v skledo in jih skupaj s sladkorjem v prahu z vilicami dobro pretlačimo. Še preden se skutna krema povsem strdi, jo po vrhu premažemo s pretlačenimi borovnicami in obložimo s celimi borovnicami.
Ko se skutna krema povsem strdi, odstranimo tortni obod in torto previdno preložimo na servirni krožnik. Razrežemo jo na poljubno velike kose, katere serviramo na krožnike in postrežemo.
Zdravilne učinke borovnic poleg ljudske priznava tudi uradna medicina. Njihova skoraj magična moč se skriva v ogromnih količinah rastlinskih antioksidantov polifenolov. Borovnice zavirajo razvoj številnih degenerativnih bolezni možganov, ki so povezane s staranjem, kot sta alzheimerjeva bolezen in demenca. Pomagajo pri izboljšanju psihomotoričnih sposobnosti, predvsem koordinacije in ravnotežja. Spodbujajo širjenje krvnih žil in zavirajo strjevanje krvi ter s tem nastanek krvnih strdkov. Učinkujejo protivnetno, zmanjšujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter znižujejo povišano raven holesterola. Zavirajo nastanek raka, saj elagična kislina v telesu ovira nastajanje metaboličnih reakcij, ki vodijo do tvorbe rakavih celic. Pomagajo pri driski in zaprtju ter odpravljajo krče in napenjanje.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 510.99 KJ | 605.63 KJ | 6.11 % | 7.24 % |
122.13 kCal | 144.75 kCal | 6.11 % | 7.24 % | |
Beljakovine | 8.93 g | 10.58 g | 17.86 % | 21.16 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 16.52 g 12.87 g | 19.58 g 15.25 g | 6.12 % | 7.25 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 1.55 g 0.28 g | 1.83 g 0.33 g | 2.21 % 1.4 % | 2.61 % 1.65 % |
Vlaknine | 0.7 g | 0.83 g | 2.8 % | 3.32 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 6.89 mg | 8.17 mg | ||
Kalij | 73.62 mg | 87.25 mg | ||
Kalcij | 45.91 mg | 54.42 mg | ||
Fosfor | 85.99 mg | 101.92 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 7.31 mg | 8.67 mg | ||
Vitamin A | 85.78 iu | 101.67 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 3.94 mg | 4.67 mg | ||
Vitamin D | 0.07 mg | 0.08 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).