Sirova pita z brokolijem
Sirova pita z brokolijem je dobra topla ali hladna. Ker je tako bogata in nasitna, je odlična izbira za tiste dni, ko bi poleg solate radi pojedli še nekaj "zelenjavnega".
Sirova pita z brokolijem je dobra topla ali hladna. Ker je tako bogata in nasitna, je odlična izbira za tiste dni, ko bi poleg solate radi pojedli še nekaj "zelenjavnega".
V skledo presejemo moko in jo zmešamo z mletimi orehi in soljo. Po mešanici potrosimo na kocke narezano maslo. Maščobo s konicami prstov hitro vgnetemo v suhe sestavine ter pri tem mešanico dvigamo, da nastane drobtinam podobna zmes. Prilijemo eno ali dve žlici hladne vode, dodamo rumenjak ter vse skupaj s hladnimi rokami na hitro pognetemo, da dobimo enotno testo. Testo oblikujemo v kepo, ki jo zavijemo v prozorno folijo za živila in za 30 minut postavimo v hladilnik.
Pečico segrejemo na 190 stopinj Celzija. Okrogel pekač za pite (premera 24 cm) namastimo z maslom in pomokamo (odvečno moko odstranimo). Ohlajeno testo na rahlo pomokani delovni površini razvaljamo v krog debeline približno 0,5 cm (krog mora biti malo večji kot je dno pekača, saj s testom obložimo tudi obod pekača). Razvaljano testo previdno položimo na pekač in ga s prsti nežno pritisnemo ob dno in obod pekača. Odvečno testo odrežemo in pekač za 15 minut postavimo v hladilnik.
Testo na dnu pekača na več mestih prebodemo z vilicami. Na testo nato položimo kos papirja za peko (alu folije) in po njem razporedimo suha fižolova zrna (kroglice za peko). Pekač za 15 minut potisnemo v ogreto pečico, potem pa ga vzamemo iz pečice, previdno odstranimo papir za peko in fižolova zrna ter testeno osnovo pečemo še 5 do 7 minut.
Medtem, ko se testo peče, pripravimo brokoli in nadev. Brokoli očistimo, operemo in razdelimo na cvetke. Velike cvetke prerežemo na pol (lahko tudi na četrtine), manjše pa pustimo cele. V velikem loncu zavremo vodo. V krop stresemo brokolijeve cvetke in jih kuhamo približno 2 minuti, da se malce zmehčajo, a še vedno ostanejo čvrste. Blanširane cvetke dobro odcedimo.
V skledi z ročno metlico dobro razžvrkljamo jajca in jih zmešamo s smetano, soljo in poprom. V zmes vmešamo nariban sir.
Ko je testena osnova lepo zlato rjavo zapečena, pekač vzamemo iz pečice in temperaturo pečice znižamo na 180 stopinj Celzija. Po testu razporedimo blanširane brokolijeve cvetke in jih prelijemo z mešanico jajc, smetane in sira. Pito pečemo v ogreti pečici 30 do 35 minut.
Pečeno pito nekaj minut hladimo v pekaču, nato pa jo previdno odstranimo iz pekača in razrežemo na poljubno velike kose, ki jih serviramo na krožnike in postrežemo.
Brokoli zaradi zdravilnih učinkov velja za eno najbolj zdravih vrst zelenjave. Krepi naš imunski sistem, zmanjšuje možnost za nastanek očesne mrene, dobro vpliva na bolezni srca in ožilja, krepi kosti in se bori proti prirojenim boleznim. Zato so brokoli in njegovi sorodniki najmočnejša prehranska orožja za boj proti raku.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 969.52 KJ | 1571.09 KJ | 11.59 % | 18.78 % |
231.72 kCal | 375.5 kCal | 11.59 % | 18.78 % | |
Beljakovine | 6.07 g | 9.83 g | 12.14 % | 19.66 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 16.97 g 0.51 g | 27.5 g 0.83 g | 6.29 % | 10.19 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 14.71 g 6.79 g | 23.83 g 11 g | 21.01 % 33.95 % | 34.04 % 55 % |
Vlaknine | 1.54 g | 2.5 g | 6.16 % | 10 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.41 mg | 0.67 mg | ||
Magnezij | 24.07 mg | 39 mg | ||
Kalij | 211.56 mg | 342.83 mg | ||
Kalcij | 45.66 mg | 74 mg | ||
Fosfor | 117.14 mg | 189.83 mg | ||
Cink | 0.31 mg | 0.5 mg | ||
Selen | 14.4 mg | 23.33 mg | ||
Vitamin A | 684.36 iu | 1109 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 36.61 mg | 59.33 mg | ||
Vitamin D | 0.51 mg | 0.83 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).