Sezamove kroglice
Na prvi pogled morda nič posebnega, a v ustih pustijo tako prijeten okus, da še dolgo razmišljaš o njih.
Na prvi pogled morda nič posebnega, a v ustih pustijo tako prijeten okus, da še dolgo razmišljaš o njih.
Siru odrežemo skorjo in jo zavržemo. Sredico pa narežemo na manjše kose, ki jih stresemo v posebno skledo. Dodamo mlete orehe in žlico sezamovih semen ter vse sestavine dobro premešamo z vilico.
Z navlaženimi rokami (pomakamo jih v mleko) iz pripravljene mase oblikujemo kroglice, ki jih za tri ure potisnemo v hladilnik. Nato na kuhalnik pristavimo ponev, v kateri brez maščobe popečemo sezamova semena. Kroglice povaljamo v sezamovih semenih, jih serviramo na krožnik in ponudimo gostom.
Priporočamo, da vsako kroglico servirate na krožnik, poleg pa ponudite še rezino pršuta. Kroglice lahko v pršut tudi ovijetet.
Kroglice se najlepše ujamejo z izvrstnim vinom. Pri nas smo jih pripravili na martinovanje in poleg ponudili letošnje vino.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 1397.08 KJ | 535.55 KJ | 16.7 % | 6.4 % |
333.91 kCal | 128 kCal | 16.7 % | 6.4 % | |
Beljakovine | 20 g | 7.67 g | 40 % | 15.34 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 0 g 0 g | 0 g 0 g | 0 % | 0 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 26.96 g 16.96 g | 10.33 g 6.5 g | 38.51 % 84.8 % | 14.76 % 32.5 % |
Vlaknine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 20 mg | 7.67 mg | ||
Kalij | 151.74 mg | 58.17 mg | ||
Kalcij | 183.91 mg | 70.5 mg | ||
Fosfor | 187.83 mg | 72 mg | ||
Cink | 1.74 mg | 0.67 mg | ||
Selen | 13.91 mg | 5.33 mg | ||
Vitamin A | 591.74 iu | 226.83 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).