Okusna paradižnikova omaka s sardelami, ki smo jih navadno vajeni le popečenih. Nad kombinacijo boste navdušeni.
Sardele operemo pod tekočo vodo in jih osušimo s papirnatimi brisačami. V večjo ponev vlijemo olivno olje, ki ga dobro segrejemo, nato pa v ponev polagamo sardele. Sardele popečemo z obeh strani tako, da dobijo lepo zlatorjavo barvo. Preložimo jih na papirnato brisačo in pustimo, da se odvečna maščoba odcedi.
Olupimo eno čebulo in stroke česna ter jih na drobno nasekljamo. V ponev, kjer so se pekle sardele, stresemo čebulo in jo med mešanjem pražimo toliko časa, da se zmehča. Nato dodamo še česen in sol, vse skupaj dobro premešamo in zalijemo s pol dl vode. Z leseno kuhalnico postrgamo po dnu, da odluščimo morebitne usedline, ki so ostale od pečenja sardel. Dodamo pelate in jih s kuhalnico dobro pretlačimo. Dodamo še žlico mezge in masla in vse skupaj dobro premešamo. Omako pustimo kuhati na zmernem ognju toliko časa, da se zgosti. Nekaj minut pred koncem kuhanja v omako položimo še sardele.
Sardele preložimo na servirne krožnike in jih prelijemo z omako. Krožnike dekoriramo s svežo zelenjavo.
Sardele lahko pokapamo tudi z limoninim sokom. V omako lahko namesto vode dodamo vino. Okus omake lahko izboljšamo z dodatkom svežih zelišč (npr. rožmarin).
Sardele lahko pred pečenjem v ponvi rahlo pomokamo.
Zelenjavo za dekoracijo krožnikov dobro operemo, očistimo in osušimo. Nato pa jo zrežemo na poljubne oblike. Lahko izrezljamo rožice, trakove, delamo večje rezine, drobne trakove ..
Kot druge plave ribe, tudi sardele vsebujejo veliko lahko prebavljivih beljakovin. Vsebujejo pa tudi ravno pravo mero vitaminov A, B, D, E in K. Sardele so izredno bogate z minerali, kot so kalcij, fosfor, magnezij in selen. Bogate so tudi z omega 3 nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki dokazano pomagajo pri srčnih obolenjih, znižujejo pritisk in holesterol. Plave ribe zaradi svojega dobrega in mastnega mesa, spadajo v skupino najbolj pomembnih rib na svetu. Najbolje, da jih pečemo na žaru, saj zaradi toplote izgubijo precej maščobe in so zato lažje prebavljive.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 530.28 KJ | 1972.76 KJ | 6.34 % | 23.58 % |
126.74 kCal | 471.5 kCal | 6.34 % | 23.58 % | |
Beljakovine | 13.84 g | 51.5 g | 27.68 % | 103 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 2.96 g 1.28 g | 11 g 4.75 g | 1.1 % | 4.07 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 5.38 g 1.01 g | 20 g 3.75 g | 7.69 % 5.05 % | 28.57 % 18.75 % |
Vlaknine | 0.27 g | 1 g | 1.08 % | 4 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 2.02 mg | 7.5 mg | ||
Magnezij | 32.73 mg | 121.75 mg | ||
Kalij | 352.61 mg | 1311.75 mg | ||
Kalcij | 107.66 mg | 400.5 mg | ||
Fosfor | 129.16 mg | 480.5 mg | ||
Cink | 0.67 mg | 2.5 mg | ||
Selen | 24.53 mg | 91.25 mg | ||
Vitamin A | 141.19 iu | 525.25 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 3.83 mg | 14.25 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).