Okusna mesna jed, ki jo postrežemo skupaj z izbrano prilogo. Odlično se obnesejo njoki, zdrobovi cmoki, kroketi ali riž. Prav tako pa tudi ne boste prav nič zgrešili, če boste zraven priložili kakšno rezino kruha, saj vam bo žal prav vsake kapljice omake, ki bo ostala na krožniku.
Piščančje prsi očistimo in ob strani s konico noža naredimo zarezo, da dobimo žepek.
Čebulo in česen očistimo, sesekljamo ter popražimo na oljčnem olju. Skuto prepasiramo ter zmešamo s prepraženo čebulo in česnom, jajci, soljo in poprom. Z dobljeno maso napolnimo piščančje prsi in žepke zapremo z zobotrebci, da se prsa med peko ne razprejo.
Nadevana prsa z vseh strani popečemo na vročem maslu, da postanejo zlato rjave barve. Nato prsa postavimo v pečico, segreto na 180 °C, za 8 minut.
Sladko smetano zmešamo z vinom in zavremo. Solimo in popramo ter zgostimo z jedilnim škrobom. Pripravljeno omako odstavimo in postrežemo s pečenimi prsmi.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 746.3 KJ | 2370.24 KJ | 8.92 % | 28.33 % |
178.37 kCal | 566.5 kCal | 8.92 % | 28.33 % | |
Beljakovine | 15.59 g | 49.5 g | 31.18 % | 99 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 1.73 g 0.63 g | 5.5 g 2 g | 0.64 % | 2.04 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 10.86 g 3.62 g | 34.5 g 11.5 g | 15.51 % 18.1 % | 49.29 % 57.5 % |
Vlaknine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.08 mg | 0.25 mg | ||
Magnezij | 18.73 mg | 59.5 mg | ||
Kalij | 176.79 mg | 561.5 mg | ||
Kalcij | 30.62 mg | 97.25 mg | ||
Fosfor | 160.34 mg | 509.25 mg | ||
Cink | 0.08 mg | 0.25 mg | ||
Selen | 14.88 mg | 47.25 mg | ||
Vitamin A | 221.98 iu | 705 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 0.47 mg | 1.5 mg | ||
Vitamin D | 0.16 mg | 0.5 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).