Nežen in maslen okus domačega rogljička je odličen način za začetek novega jutra.
Iz sestavin bomo pripravili od 12 do 15 rogljičkov.
Moko skupaj s soljo in sladkorjem presejemo v večjo skledo in dobro premešamo. Kvas raztopimo v polovični količini tople vode (če uporabimo suh kvas, ga potresemo kar po moki).
Na sredini moke naredimo jamico in vanjo dodamo kvas, preostalo vodo in mleko. Z lopatko ali strgalom postopoma v sredino od roba dodajamo moko. Nato vse skupaj z rokami zamesimo v gladko testo. Če je testo preveč lepljivo, dodamo še malo moke. Ko se testo ne lepi več, ga oblikujemo v kroglo, katero položimo v naoljeno skledo in za 15 minut postavimo v hladilnik.
Medtem surovo maslo potresemo z nekaj moke in z valjarjem stisnemo ter razvaljamo 1 cm na debelo. Nato maslo prepognemo in ponovno stisnemo. Postopek ponavljamo, dokler ni maslo mazljivo. Maslo nato oblikujemo v kvadratno ploščo z 20 cm dolgimi stranicami.
Testo vzamemo iz hladilnika in ga iz sklede zvrnemo na pomokano površino. Nato testo razvaljamo v približno 40 x 40 cm velik kvadrat. Masleno ploščo položimo na sredino testa. Vse robove testa prepognemo čez masleno ploščo. Robove dobro stisnemo, da nam maslo ne bo uhajalo iz testa. Pridobljeni kvadrat z maslom nato z enakomernim pritiskanjem in valjanjem raztegnemo na pravokotnik velik približno 60 x 20 cm.
Pridobljeni pravokotnik položimo tako, da sta krajši stranici na levi in desni strani. Nato ga zložimo tako, da dobimo triplastni kvadrat. Krajše stranice prepognemo tako, da najprej desni del prepognemo do sredine, nato pa levi del prepognemo čez desni del. Robove nato z valjarjem nekoliko stisnemo. Testeni kvadrat nato prepognemo na pol, da ostanejo robovi le na zgornji strani in robove ponovno stisnemo z valjarjem. Postopek ponovimo še enkrat. To pomeni, da testo ponovno zvaljamo v pravokotnik in zložimo v triplastni kvadrat. Testo zavijemo in za pol ure postavimo v hladilnik.
Nato testo vzamemo iz hladilnika in ponovno razvaljamo in prepognemo še dvakrat. Testo zavijemo in še zadnjič za pol ure postavimo v hladilnik.
Nato testo vzamemo iz hladilnika in ga razvaljamo v pravokotnik velikosti 40 x 60 cm. Po dolgem ga razrežemo na 3 enako široke trakove, kater razrežemo še v enako velike trikotnike.
Rogljičke nato zavijemo tako, da pričnemo zavijati na širšem koncu trikotnika in se nato pomikamo proti konici. Konico testa spodvijemo, da se ne bo rogljiček med pečenjem razvil. Nato jih zvijemo v polmesec in postavimo na pekač, katerega smo obložili s peki papirjem.
Pečico segrejemo na 220 °C. Jajce ubijemo in ga dodamo v skodelico. Dodamo malo soli in dobro premešamo. Z mešanico premažemo rogljičke in pekač potisnemo v ogreto pečico. Pečemo jih toliko časa, da pridobijo zlatorjavo barvo (približno 10 - 15 minut).
Pečene rogljičke vzamemo iz pečice in še tople postrežemo. Poleg lahko postrežemo različne marmelade in namaze.
25 g navadnega kvasa lahko zamenjamo s 7 g suhega kvasa.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1517.33 KJ | 1446.95 KJ | 18.13 % | 17.29 % |
| 362.65 kCal | 345.83 kCal | 18.13 % | 17.29 % | |
| Beljakovine | 10.49 g | 10 g | 20.98 % | 20 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 75.85 g 7.69 g | 72.33 g 7.33 g | 28.09 % | 26.79 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 0.17 g 0 g | 0.17 g 0 g | 0.24 % 0 % | 0.24 % 0 % |
| Vlaknine | 2.8 g | 2.67 g | 11.2 % | 10.68 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.87 mg | 0.83 mg | ||
| Magnezij | 21.5 mg | 20.5 mg | ||
| Kalij | 135.1 mg | 128.83 mg | ||
| Kalcij | 14.33 mg | 13.67 mg | ||
| Fosfor | 122.17 mg | 116.5 mg | ||
| Cink | 0.17 mg | 0.17 mg | ||
| Selen | 29.01 mg | 27.67 mg | ||
| Vitamin A | 0 iu | 0 iu | ||
| Vitamin B1 | 0.35 mg | 0.33 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
