MasterChef
Rižota z rukolo
Zmagovalna jed MasterChef izziva 6. oddaje 5. sezone, v kateriem so tekmovalci v parih tekmovali v pripravi prave italijanske rižote.
Zmagovalna jed MasterChef izziva 6. oddaje 5. sezone, v kateriem so tekmovalci v parih tekmovali v pripravi prave italijanske rižote.
Zelenjavo dobro operemo in po potrebi olupimo. V globoko posodo dodamo na manjše kose razrezano oranžno in rumeno korenje, na četrtine razrezano belo, rumeno in rdečo čebulo, na tretjine razrezani stebli zelene brez listov, vejico rožmarina, lovorova lista in nekaj zrn popra. Dodamo tudi dva strta stroka česna in dolijemo toliko vode, da so setavine v celoti prekrite. Lonec pokrijemo, vsebino zavremo, potem pa osnovo na šibkem ognju kuhamo vsaj pol ure.
Pečico segrejemo na 140 stopinj Celzija in v njej na nastavitvi s kroženjem zraka oziroma z vključenim ventilatorjem sušimo rukolo med 10 in 20 minutami – dokler ne spominja na suho travo. Pri tem pomaga, da jo razporedimo v eni plasti, saj se tako pusuši hitreje in bolj enakomerno. Posušeno rukolo zdrobimo s paličnim mešalnikom, potem pa jo presejemo skozi sito, da dobimo droben prah, večje kose pa zavržemo.
V večji posodi zavremo vodo in v njej na hitro oparimo polovico rukole. Dovolj bo že nekaj sekund, saj je namen oparjanja le, da zmanjšamo grenkobo in ne, da rukolo povsem prekuhamo. Rukolo nato ohladimo v posodi s hladno vodo in ledom. Ko je povsem ohlajena, jo odcedimo in gladko zmiksamo s paličnim mešalnikom.
Ko je jušna osnova pripravljena, olupimo šalotki in ju narežemo na velikost riževih zrn. Preostala dva stroka česna prav tako olupimo in drobno nasekljamo. V široki posodi segrejemo olivno olje in polovico masla, dodamo šalotko, jo rahlo posolimo in občasno premešamo, da se ne obarva. Ko šalotka postekleni, dodamo česen. Počakamo, da zadiši, nato dodamo riž in ga na zmernem ognju pražimo toliko časa, da postekleni.
Sestavine zalijemo z belim vinom. Ko alkohol povre, pričnemo z zalivanjem riža z vročo zelenjavno osnovo. Dodajamo jo postopoma, med tem pa riž neprestano mešamo z leseno kuhalnico. Ko vidimo, da je riž vsrkal večino osnove, jo znova dodamo.
Po približno petnajstih minutah mešanja preverimo, ali je riž dovolj kuhan. Cilj je kremasta rižota z zrni, ki so še vedno rahlo čvrsti na ugriz. Ko dosežemo želeno trdoto, nemudoma prekinemo s kuhanjem. Dodamo rukolo, ki smo jo zmešali s paličnim mešalnikom in preostalo svežo rukolo ter rižoto dobro premešamo. Nato dodamo še maslo in parmezan, rižoto po potrebi dosolimo in jo še zadnjič premešamo. Če se nam zdi pregosta, ji dodamo še malo jušne osnove, da lepo spolzi z žlice.
Rižoto pokrijemo z alufolijo in jo pustimo počivati minuto ali dve. Namesto alufolije lahko za pokrivanje uporabimo tudi pokrovko, a pri tem pazimo, da pri robu pustimo malo prostora, da lahko ven uhaja odvečna para.
Ko je rižota pripravljena, jo serviramo na krožnik, potresemo s prahom posušene rukole in takoj postrežemo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 547.6 KJ | 5460.12 KJ | 6.54 % | 65.25 % |
| 130.88 kCal | 1305 kCal | 6.54 % | 65.25 % | |
| Beljakovine | 2.21 g | 22 g | 4.42 % | 44 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 14.94 g 1.91 g | 149 g 19 g | 5.53 % | 55.19 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 6.12 g 3.81 g | 61 g 38 g | 8.74 % 19.05 % | 87.14 % 190 % |
| Vlaknine | 0.7 g | 7 g | 2.8 % | 28 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.3 mg | 3 mg | ||
| Magnezij | 19.56 mg | 195 mg | ||
| Kalij | 221.74 mg | 2211 mg | ||
| Kalcij | 81.54 mg | 813 mg | ||
| Fosfor | 60.38 mg | 602 mg | ||
| Cink | 0.1 mg | 1 mg | ||
| Selen | 0.9 mg | 9 mg | ||
| Vitamin A | 2744.36 iu | 27364 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 7.12 mg | 71 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
