Pravilno skuhan riž, ki ga postrežemo kot prilogo številnim jedem, mora biti rahel in prav nič lepljiv.
Riž stresemo v gosto žičnato cedilo in ga pod tekočo hladno vodo spiramo toliko časa, da izpod cedila priteče bistra voda. Spran riž temeljito odcedimo, stresemo v kozico z debelim dnom ter zalijemo s hladno vodo. Začinimo s soljo.
Kozico pristavimo na ogenj in vsebino zavremo. Takoj, ko zavre, kozico pokrijemo in temperaturo znižamo, da tekočina zgolj rahlo vre. Riž nato pokrito kuhamo še toliko časa, da vpije vso tekočino in se zmehča.
Kuhan riž premešamo z vilicami, da ga razrahljamo, nato pa ga postrežemo.
Za priloge priporočamo uporabo dolgozrnatega riža. Okroglozrnati riž namreč velikokrat postane sluzast in se razkuha.
Če riž zalijemo samo z vodo, obvezno dodamo tudi sol, po želji tudi začimbe, da izboljšamo okus. Odlično se obnesejo klinčki, zvezdasti janež, kardamomova zrna in malo karija za lepo zlato rumeno barvo.
Riž kuhamo na nizki temperaturi, da zrna počasi nabrekajo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1046 KJ | 1.05 KJ | 12.5 % | 0.01 % |
| 250 kCal | 0.25 kCal | 12.5 % | 0.01 % | |
| Beljakovine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 0 g 0 g | 0 g 0 g | 0 % | 0 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 0 g 0 g | 0 g 0 g | 0 % 0 % | 0 % 0 % |
| Vlaknine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0 mg | 0 mg | ||
| Magnezij | 0 mg | 0 mg | ||
| Kalij | 0 mg | 0 mg | ||
| Kalcij | 0 mg | 0 mg | ||
| Fosfor | 0 mg | 0 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin A | 0 iu | 0 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
